SLOITA

Franco Giraldi, Italija

Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2011


MOTIVACIJA

Kinoatelje podeli Nagrado Darko Bratina. Poklon viziji 2011 režiserju Francu Giraldiju za njegovo zavzeto, rahločutno in prepričljivo oblikovanje pomembnih tem sobivanja – mišljenja, čutenja in delovanja – ki jih je velika zgodovina pogosto postavila ob rob. To velja predvsem za obravnavo obmejnih tem, pri čemer pomeni Giraldijeva meja tisto mentalno pokrajino, v kateri se velika zgodovina poigrava z delitvijo kultur in identitet. Avtor pa nas preko svojega filmskega ustvarjanja vendar prepriča, da je boljši svet mogoč, saj se ne spogleduje z regresivnimi pojavnostmi, temveč nenehno išče to, kar kljub različnosti družbo utemeljuje, ter s psihološkim posluhom zazna v sleherni človeški intimi odmev zgodovine. Delo Franca Giraldija, razpeto med filmom in televizijo, ohranja priviligiran odnos z literaturo in osvetljuje tudi take avtorje, ki so svojo univerzalno širino zgradili na krajevnih zgodbah. Kinoatelje prepoznava v Francu Giraldiju veliko sorodnost in zato z naklonjenostjo in hvaležnostjo namenja Nagrado njegovemu življenjskemu delu.

 

KRATKA BIOGRAFIJA

Franco Giraldi se je rodil leta 1931 v Komnu na slovenskem Krasu, takrat v Goriški provinci pod Italijo, slovensko govoreči materi iz Trsta in italijansko govorečemu očetu iz Istre. Prve filmske izkušnje nabira v vlogi kritika in aktivnega člana tržaškega filmskega krožka – ob osebnostih, kot so Callisto Cosulich, Tullio Kezich in Tino Ranieri, svojo profesionalno pot kasneje zaznamuje selitev v Rim. Njegove korenine so režiserja opredelile kot "režiserja meje", k temu pa v veliki meri pripomore tudi srednjeevropska umeščenost in vzdušje številnih njegovih del, kjer je stalni ponavljajoči se vzorec združevanja različnega. Žanra, ki se ju loteva v začetni fazi svoje kariere, špageti vestern in italijanska komedija, sta podkrepljena z ironično lahkotnostjo in natančno psihološko študijo, s posebnim poudarkom na ženskih likih. Sredi sedemdesetih let se zanj začne ploden odnos s televizijsko produkcijo, pri kateri Giraldi ostaja avtor in se nonšalantno giblje med fikcijo in dokumentarnostjo. Najpogosteje se pojavljata temi zgodovine in identitete, pri katerih so izhodišče pogosto literarni viri, ki jih Giraldi prireja spoštljivo in hkrati osebno.

IZBRANA FILMOGRAFIJA

1966 7 PISTOLE PER I MAC GREGOR, 95'
1967 SUGAR COLT, 100'
1968 LA BAMBOLONA, 107' – Nagrade: "Noce d'oro" Lecco 1969 per il film, "Nastro d'argento" 1969 (Sindacato Nazionale Giornalisti Cinematorgrafici Italiani) per l'attore protagonista (Ugo Tognazzi)
1970 CUORI SOLITARI, 121'
1971 LA SUPERTESTIMONE, 111'
1973 LA ROSA ROSSA, 95' - Nagrade: Festival di Taormina 1973 per la miglior interpretazione maschile a Antonio Battistella
1975 IL LUNGO VIAGGIO (film tv), 240'
1977 UN ANNO DI SCUOLA (film tv), 110' - Nagrade: Festival televisivo di Praga 1977 per il miglior film e per la regia
1978 LA CITTÀ DI ZENO. A TRIESTE CON ITALO SVEVO (inchiesta tv), 75'
1980 LA GIACCA VERDE, 102' - Nagrade: Festival internazionale di Taormina per l'interpretazione maschile a Renzo Montagnani, "Scanno Gian Gaspare Napolitano" per il cinema 1981 per la migliore attrice protagonista di un film tratto da un'opera letteraria a Senta Berger
1981 IVANOV (film tv), 102'
1981 TRIESTE 1948 (doc. tv), 180'
1984 MIO FIGLIO NON SA LEGGERE, (film tv), 170'
1985 IL CORSARO, (film tv), 180'
1988 LUISA (film tv), 85'
1994 EX JUGOSLAVIA. FOGLI DI VIAGGIO (inchiesta tv), 360'
1996 LA FRONTIERA, 107' – Nagrade: "Grolla d'oro" a Saint Vincent per la migliore fotografia, Presidenza del Consiglio dei Ministri (Dipartimento dello Spettacolo) quale film di interesse culturale nazionale
2000 VOCI, 103'
2009 CON LA FURIA DI UN RAGAZZO. UN RITRATTO DI BRUNO TRENTIN, doc., 84'