Odtisi svetlobe: Utripi cinefilije na meji
datum: 10.01.2024
kategorija: novice
Pogled nazaj in usmerjen v prihodnost
Če bi sestavljali slovensko filmsko transverzalo, bi nanjo umestili mesta Ljutomer, kjer je deloval pionir slovenskega filma Karol Grossman, Triglav, kjer je posnet prvi slovenski celovečerec V kraljestvu zlatoroga, Baško grapo, lokacijo prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, ter Ljubljano, kjer sta filmska studia Triglav Film in kasneje Viba Film producirala Kekca, Vesno, Dolino miru in druge klasike. Eno slovenskih filmskih središč pa je bilo na drugi strani meje – Gorica. Leta 1981 je bila tam na prelomni retrospektivi z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, ki je bila do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. Goriška retrospektiva je obsegala petnajst filmskih del, od Štigličevega Na svoji zemlji do Splava Meduze Karpa Godine. V slovensko filmsko zgodovino je zarezala tudi zaradi publikacije, kjer je bila prvič objavljena slovenska filmografija, s prispevki več filmskih kritikov, kot so Rapa Šuklje, Silvan Furlan, Milko Rener, Carlo Lizzani, Sandro Scandolara in tudi ustanovitelj Kinoateljeja Darko Bratina. Tudi v tiskani obliki je bil slovenski film dotlej predstavljen zgolj v sklopu jugoslovanskega.
»Prepričani smo, da je pomembno in prav, da retrospektivo najprej predstavimo deželi, s katero nas vežejo izjemne prijateljske vezi in v kateri žive številni Slovenci, ki s svojim delom potrjujejo možnost in nujnost dobrih odnosov na obeh straneh meje,« je v uvodniku tedaj zapisal Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Predstavitev slovenskega filma v Italiji, ki so jo pred več kot štirimi desetletji zastavili Kinoatelje, Zveza slovenskih kulturnih društev, revija Ekran, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Piccolo Cineforum, ni rekla zadnje besede v Kulturnem domu v Gorici, temveč je potovala dalje, do Milana in Rima, obenem pa so se v Gorici odvijale redne in za Italijo predpremierne projekcije slovenskih filmov. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je leta 2006, ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja.
Zaživel bo Cikel slovenskega filma 2024/25
V tem duhu se Kinoatelje podaja v novo leto. Italijanskemu občinstvu bomo ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Cikel bo povezoval globino in umetniško izraznost različnih žanrov, ter gostil številne avtorje in filmske ekipe, ki so soustvarile prikazane filme. Cikel slovenskega filma nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Skupno vodilo našega filmskega programa bo prepletanje dogodkov, s katerimi bomo počastili tudi 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skupaj z gostjami in gosti bomo praznovali četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.
