SLOITA

Slovenske filmske klasike

datum: 28.04.2022

kategorija: novice

7., 21. in 28. april ob 20.00, Kinemax Gorica

 

Cikl slovenskega filma 2022

 

Kinoatelje v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom v aprilu prireja cikel slovenske filmske klasike. V goriškem Kinemaxu bomo tri četrtke ob 20.00 na ogled postavili projekcije slovenskega filma z italijanskimi podnapisi.

 

7., 21. in 28. april 2022

ob 20.00

Kinemax, Gorica

 

Vstopnina: 5 €

 

7. 4. 2022 – DOLINA MIRU

France Štiglic / Jugoslavija / 1956 / 88 min / slovenščina, italijanski podnapisi

 

Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati dečku o dolini, o kateri ji je nekoč pravila babica in kjer vedno vlada mir. Odločena, da poiščeta to »dolino miru«, otroka zbežita iz sirotišnice. Na poti srečata ameriškega pilota Jima. Čeprav so mu za petami nemški vojaki in partizani, se Jim junaško odloči, da ju bo prek sovražnega ozemlja pospremil do cilja.

Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma v režiji Franceta Štiglica in sorežiserja Franceta Jamnika, ki je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo v Cannesu, je bila ob svoji šestdesetletnici in v restavrirani različici leta 2016 kot prvi slovenski film predstavljena v prestižni sekciji Canske klasike.
 

»Jugoslovanski filmi so takšna redkost, da ne smemo zamuditi niti enega samega kadra. In ta film ponuja še več: zares je prvovrsten. /…/ Simboli, ki v tem kratkem opisu bijejo v oči, so v film v resnici nadvse delikatno vtkani po zaslugi režiserja Franceta Štiglica, ki si zasluži najvišje pohvale za svoj zadržan, umerjen pristop in tehnično veščino.«

– Roger Regent, Le technique cinématographique (1957)

 

»Ganljiva in iskrena pustolovščina

– Louis Chavet, Le Figaro (1957)

 

21. 4. 2022 – TISTEGA LEPEGA DNE

France Štiglic / Jugoslavija / 1962 / 86 min / italijanski podnapisi, slovenščina

 

Tistega lepega dne

Celovečerni igrani film je nastal po literarni predlogi novele Tistega lepega dne pisatelja Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in jih zasmehujejo.

Osrednji junak je Štefuc, dvakratni vdovec, ki se je poročil z dvema sestrama in vsaka mu je zapustila po dve hčerki. Štefuc bi rad oženil tudi tretjo sestro Zano, toda starši so jo obljubili drugemu prosilcu, razen tega pa je dekle tudi noseče. Sredi priprav za poroko se v vas vrne Hedvika, ki pravi, da je delala kot sobarica v Milanu. Italijani iz vasi ji igrajo serenade. Na koncu vaščani odločijo, da mora Hedvika postati Štefucova žena, nevesta pa rodi otroka med poročnim praznovanjem.

Režiser France Štiglic si je za lokacijo snemanja izbral Podnanos, slikovito vasico v zgornji Vipavski dolini pod obronki Nanosa poleti 1962.

 

»Ekipa filmarjev je prinesla v Podnanos novo življenje. Domačini pomagajo, kjer morejo. Pomagajo vsi, od sekretarja komiteja do predsednika občine

– Delo, (17. avgust 1962)

 

Še bolj izčrpen je bil članek v Tedenski tribuni 23. oktobra 1962 s podrobnim opisom premierne predstave filma v Podnanosu: »Proti večeru že so z vseh strani drobile ženice s stoli pod pazduho. Možje so nehali balinati, oblekli so suknjiče. Pred kinom so se postrojili mopedi in motorji. Ob šestih je bilo dvorišče nabito. Več ljudi je stalo kot sedelo. Ko so strokovnjaki popravili pretrgani kabel, se je predstava začela. Potem se je začel odvijati film Tistega lepega dne. Množica je vzvalovila. Zlata vredna Srebotnjakova muzika je spremljala smeh in vzklike: Tu je pa pr’ n’s! …«

– Tedenska tribuna ob premierni predstavi filma v Podnanosu, (23.oktobra 1962)

 

28. 4. 2022 – SEDMINA

Matjaž Klopčič / Jugoslavija / 1969 / 91 min / slovenščina, italijanski podnapisi

 

Sedmina

Celovečerni igrani film je nastal po literarni predlogi romana Sedmina pisatelja Bena Zupančiča. V Ljubljani leta 1941 vojna grobo prekine brezbrižne gimnazijske dni učencev Nika in Marije. Mladenič se kmalu priključi ilegalnemu gibanju in je v pomembni akciji ranjen. Skrije se v Marijini čolnarni, od koder naj bi prešel med partizane. Tu doživi preobrat, saj mora prvič ubiti. V prepadu med ljubeznijo ter smrtjo, ki spremljajo njegove zadnje akcije v Ljubljani, doživi ta pomembni trenutek zapuščanja otroštva in stopanja v boj za svoje mesto pod soncem.

Na 16. festivalu jugoslovanskega filma (Pulj, 1969) je Matjaž Klopčič za Sedmino prejel posebno diplomo »za originalno režijo«. Sedmina je bil Klopčičev prvi barvni film, v katerem pa so določeni prizori črno beli. Takratna tehnologija ni omogočala, da bi pri kopiranju barvnega negativa dobili pravo črno belo fotografijo.