Letni kino Cinema Belvedere

datum: 25.06.2022

kategorija: novice

Sobota, 25. junij, in nedelja, 26. junij 2022, ob 21.00 – v vrtu Hotela Belvedere, Špeter

 

 

V sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo ISK letos ponovno prirejamo Letni kino Cinema Belvedere v Špetru. Tudi tokrat se obetata večera, kjer si bomo lahko ogledali dva celovečerna igrana filma ter dva kratka filma, ki sta nastala na letošnjih delavnicah, kateri sta se odvili na Večstopenjski šoli Pavel Petričič.

V soboto, 25. 6., ob 21.00 bomo večer pričeli s slovensko koprodukcijo Telesce (Piccolo corpo), prvencem režiserke Laure Samani. Film, obarvan z magičnim realizmom in postavljen na kruto furlansko podeželje z začetka 20. stoletja, je svetovno premiero doživel v prestižni sekciji Teden kritike v Cannesu, s Festivala slovenskega filma pa odnesel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo.

V nedeljo, 26. 6., prav tako ob 21.00 pa nas čaka restavrirana filmska klasika, film Tistega lepega dne velikana slovenske kinematografije, režiserja Franceta Štiglica. Film v slogu komične satire in preko stereotipov o Italijanih poudarja domačo narodno zavest in odpor do fašizma, kar je bilo v tistem trenutku dejanje, ki so si ga lahko privoščili samo zmagovalci vojne. Pred tem pa bo publika lahko uživala še v kratkih filmih, ki so jih ustvarili učenci Večstopenjske dvojezične šole Pavel Petričič iz Špetra.

Vstop prost.

V sklopu Kinoateljejevih poletnih filmskih doživetji v juliju načrtujemo projekcijo na Trgu Evrope in 10. edicijo Letnega kina Silvana Furlana v Novi Gorici, v avgustu pa sledi še tradicionalna projekcija na čudoviti lokaciji Parka Pečno v Kanalu.

 

 

Sobota, 25. 6. 2022

ob 21.00

Telesce (Piccolo corpo)

Laura Samani

Italija, Slovenija, Francija, 2021

89 min

slovenski podnapisi

Prvenec Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom in postavljen na kruto furlansko podeželje z začetka 20. stoletja, je svetovno premiero doživel v prestižni sekciji Teden kritike v Cannesu, s Festivala slovenskega filma pa odnesel vesni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in fotografijo.

Nekega zimskega dne na začetku 20. stoletja v majhni ribiški vasici na severovzhodu Italije mlada Agata rodi mrtvo hčerko. Po katoliškem izročilu je duša mrtvorojenca obsojena na večno tavanje v predpeklu, a govori se, da je nekje na severu svetišče, kjer otroke oživijo za en sam dih – ravno toliko, da jih krstijo in rešijo njihovo dušo. Agata si na hrbet priveže zaboj s hčerkinim trupelcem in se poda na dolgo, upanja polno pot proti čudežnemu kraju …

»Če stvari nimajo imena, ne obstajajo. Agata je junakinja, ki se zoperstavi ustaljenemu redu svojega časa. Zapovedim družbe se upre v imenu nenapisanega zakona, ki je veliko bolj skrivnosten in nedoumljiv: absolutna ljubezen. Njena neizmerna želja je, da bi hčerki dala ime in jo spustila od sebe, ko postaneta dve ločeni bitji. Agatino potovanje v svetišče je postopno spuščanje v podzemlje, pot, ki jo pripelje do presenetljivega odkritja, da je meja med življenjem in smrtjo, resničnostjo in magijo zelo tanka in nejasna.« – Laura Samani

 

 

 

Nedelja, 26. 6. 2022

ob 21.00

Tistega lepega dne

France Štiglic

Jugoslavija, 1962

86 min

italijanski podnapisi

Celovečerni igrani film je nastal po literarni predlogi novele Tistega lepega dne pisatelja Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med obema vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti. Sramota vasi so trije bratje, ki so se pridružili fašistom, toda vaščani jih kljub temu obvladujejo in jih zasmehujejo.

Osrednji junak je Štefuc, dvakratni vdovec, ki se je poročil z dvema sestrama in vsaka mu je zapustila po dve hčerki. Štefuc bi rad oženil tudi tretjo sestro Zano, toda starši so jo obljubili drugemu prosilcu, razen tega pa je dekle tudi noseče. Sredi priprav za poroko se v vas vrne Hedvika, ki pravi, da je delala kot sobarica v Milanu. Italijani iz vasi ji igrajo serenade. Na koncu vaščani odločijo, da mora Hedvika postati Štefucova žena, nevesta pa rodi otroka med poročnim praznovanjem.

Režiser France Štiglic si je za lokacijo snemanja izbral Podnanos, slikovito vasico v zgornji Vipavski dolini pod obronki Nanosa poleti 1962.

 

»Ekipa filmarjev je prinesla v Podnanos novo življenje. Domačini pomagajo, kjer morejo. Pomagajo vsi, od sekretarja komiteja do predsednika občine.« – Delo, (17. avgust 1962)

Še bolj izčrpen je bil članek v Tedenski tribuni 23. oktobra 1962 s podrobnim opisom premierne predstave filma v Podnanosu: »Proti večeru že so z vseh strani drobile ženice s stoli pod pazduho. Možje so nehali balinati, oblekli so suknjiče. Pred kinom so se postrojili mopedi in motorji. Ob šestih je bilo dvorišče nabito. Več ljudi je stalo kot sedelo. Ko so strokovnjaki popravili pretrgani kabel, se je predstava začela. Potem se je začel odvijati film Tistega lepega dne. Množica je vzvalovila. Zlata vredna Srebotnjakova muzika je spremljala smeh in vzklike: Tu je pa pr’ n’s! …« – Tedenska tribuna ob premierni predstavi filma v Podnanosu, (23.oktobra 1962)