Otroci otrokom

 

Izobraževalni projekt Otroci otrokom je nastal z željo, da mladim približamo zahtevno zgodovinsko temo prve svetovne vojne in soške fronte, jih ozavestimo o večkulturni identiteti Gorice v začetku dvajsetega stoletja in preko avdiovizualnega medija spodbudimo njihovo kritično razmišljanje o vrednotah miru in grozotah vojne. Več kot 600 mladih iz Gorice, Trsta, Doberdoba in Špetra si je v šolskem letu 2014/2015 ogledalo dokumentarni film Niso letele ptice, v katerem so prisluhnili pričevanjem devetdesetletnikov, ki so grozote prve vojne doživeli kot otroci. Njihovi iskreni in pretresljivi spomini ter dragoceni arhivski, fotografski ter filmski materiali so mladim nazorno približali del zgodovine našega prostora. Spoznali so, kako pomembno je beleženje in hranjenje osebnih spominov, ki nam omogočajo sestavljanje celovitejše slike zgodovinskih dejstev. Sledila je strokovna ekskurzija, na kateri so mladi odkrivali še danes vidne in nevidne sledi prve vojne tako v urbanem okolju kot tudi v bližnji okolici, kjer se je odvijala soška fronta. Pod mentorstvom strokovnih sodelavcev so mladi svoje kritično razmišljanje o vrednotah miru in nesmiselnosti vseh vojn izrazili skozi filmski jezik in nastale so kratke avdiovizualne poslanice miru.
Mateja Zorn

Zluadi naj uzame uijsko!/ Al diavolo la guerra! (2015, 8'6")

Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom, Špeter /Istituto Comprensivo con lingua di insegnamento slovena e italiana, San Pietro al Natisone.
 

Spomin na vojno/ Ricordi di guerra (2015, 9'9")
Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom, Doberdob / Istituto Comprensivo con lingua di insegnamento slovena, Doberdob) del Lago Vojna ali mir?

 

Vojna ali mir/ Guerra o pace? (2015, 4'25")
Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst / Liceo scientifico France Prešeren, Trieste.

 

Pismo nonotu/ Lettera al nonno (2015, 8'21")
Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom Ivan Cankar-žiga Zois-Jurij Vega, Gorica /Istituto Statale di Istruzione Superiore con lingua d'ins. slovena Ivan Cankar-Žiga Zois-Jurij Vega, Gorizia.

Fotoalbum projekta Otroci otrokom - akcija

 

... razmišljanja

Mlade vprašam: »Kaj je bila prva svetovna vojna?« Odgovorijo mi: »Vojna je vojna.« In mi pokažejo podobe smrti, žalosti, bomb, ki padajo z neba. Sproščeno surfajo po internetu in vlečejo ven grozovite slike. Pravijo mi: »Vojna je najbolj nečloveška od človeških stvari.« Bolj gledajo z očmi, kot pa da bi poznali zgodbe. Vidijo podobnosti med grozotami, ki jih povzročajo bombardiranja danes in v preteklosti. Njihova zavest se oblikuje tudi preko pogleda. V današnjem hiperkinetičnem svetu, kjer otroci odraščajo v družbi, ki temelji na podobah, je učenje branja in razumevanja vizualne komunikacije bistvenega pomena. Šola ima ključno vlogo pri tem procesu učenja in ozaveščanja. Znati gledati pomeni znati brati, in znati pisati pomeni tudi znati ustvarjati podobe. Projekt Otroci otrokom ima veliko zaslugo, da je spodbudil kritično in kreativno razmišljanje mladih s produkcijo malega, ampak originalnega filma, ki je poslanica njihove želje po miru.
Donatella Ruttar

 

Če želimo ustvariti mir, ne smemo pozabiti na tragedijo vojn. S spominjanjem na grozne posledice preteklih in sodobnih vojn, z analizo novic in izmenjavo izkušenj lahko mlade ozavestimo o potrebi po snovanju sveta, v katerem kraljuje mir, začenši z vsakdanjim življenjem. Pred sto leti so pričevalci filma Niso letele ptice živeli pod bombami, bili so begunci, izgubili so vse — prav kot tisti mladi, ki danes prihajajo z morja v nehumanih razmerah. Sto let po prvi svetovni vojni nas mednarodni dogodki spodbujajo k neposrednemu soočanju s preteklostjo. Če prav pogledamo, velik del človeštva še vedno trpi zaradi vojn. Razglabljanje o tem omogoča vsem, ne samo mladim, da razmislimo o bodočnosti, ki jo želimo ustvariti skupaj.
Lucio Fabi

 

Evropsko zgodovinopisje si je pred desetletji začelo postavljati raziskovalno vprašanje o vlogi otrok v prvi svetovni vojni ter njenem vplivu na pojem in dojemanje otroštva. Pozornost je usmerjalo na politično in ekonomsko osrediščenje otrok za t.i. domačo fronto med 1. svetovno vojno, dokumentirana je bila vloga otrok kot delavcev, potrošnikov in kot simbola naroda/države ter njene prihodnosti. Otrok je simboliziral nedolžnost, čistost in upanje, država pa je od otrok pričakovala nesebično žrtvovanje tako v javni kot v povsem intimni sferi življenja.
Toda vojna realnost 1. svetovne vojne in vseh naslednjih vojn je podrla mejo spodobnega in sprejemljivega, ko je brutalno vstopila v otroška življenja, ko je zabrisala mejo med fronto in zaledjem, ko je prav s prvo svetovno vojno »pridobila« značilnosti totalne vojne, ki je ne le uporabila vsa dovoljena in nedovoljena bojna sredstva, da je izkoristila svoj rušilni potencial, temveč se je vsesala v vse pore javnega in zasebnega življenja ter vase potegnila vse generacije. Prva svetovna vojna je tudi pokazala, kako tragično lahko simbol upanja za prihodnost države, ki se bo skozi vojno regenerirala tako na simbolni kot tudi na povsem fizični ravni, postane neslaven dokaz družbene in družinske dekompozicije, ki se brez izjeme zgodi med vsako vojno.
Javni spomin se je vse od konca 1. svetovne vojne napajal z vojaškimi vsebinami, vnemar pa je puščal tiste, ki so s svojim delom in vztrajanjem v zaledju, v begunstvu, v neposredni bližini bojne črte ali pod vojaško okupacijo kljubovali žalosti, smrti, pomanjkanju, nesprejemanju v tujem okolju, vse zato, da bo bojna črta preživela napade nasprotnikov.
Izkušnja 1. svetovne vojne, podobno kot vseh njenih naslednic, je v otroškem svetu zapustila neizbrisno sled, spomin, ki z leti ni bledel, nasprotno, ostril se je, z izkušnjo odraslega je morda dobil zgodovinske dimenzije, a pogleda v večdesetletno preteklo vojno izkušnjo ni spremenil, niti obremenil. V spominu na vojno otroštvo je ostala neka skrivnostna vedrina, neka težko razumljiva nedolžnost, ni sledu o maščevalnosti, spomin je ostal, navkljub grenkobi izkušenj, nepristranski in neprikrojen, zato tudi neizprosno resničen, živ in iskren. Otroštvo v begunstvu je po eni strani pomenilo možnosti fizičnega preživetja, a je v otroške duše zasejalo tudi občutek tujosti, nerazumevanja in odvečnosti, bilo je globoko ranjeno, a je obenem znalo ceniti drobnosti in je v prihodnost odneslo predvsem spomin na slednje.
Niso letele ptice govori odraslim, projekt Otroci otrokom naslavlja vest odraslih, da bi se vendarle T.A ovedli, da je kultura vojne uničujoča, da je moderna vojna največja grožnja otrokom in otroštvu, ker izkoreninja in pušča sledi zapuščenosti, izgubljenosti in navdaja z lažnim občutkom, da je vojna rešitev problemov, da je nasilje pot do želenega cilja. Žal je sodobni svet leta 2015, stoletje potem, ko so Evropo preplavili prvi milijoni otrok - beguncev, ponovno dokazal, da je zgodovina slaba učiteljica in je človeštvo še slabši učenec in da z neznosno lahkostjo vedno znova otroštvo, ki mora biti nedolžno in brezksrbno, bremeni in uničuje zaradi nerazumnih interesov in vzgibov.
Petra Svoljšak

 

nosilec projekta: Kinoatelje, 2015
mentorji: Aleš Doktorič, Dario Frandolič, Ivan Gergolet, Hijacint lussa, Vesna Jagodic, Jan Mozetič, Donatella Ruttar, Štefan Turk, Kaja Trkman, Mateja Zorn
strokovni sodelavci: Nadja Velušček, Anja Medved, Martina Humar, Majda Bratina, Vili Prinčič, Hans Kitzmüller
prevod: Sara Terpin, Maja Lovrenov
oblikovanje: Orjana Velikonja Grbac
tajništvo: Karin Kocijančič
vodja projekta: Mateja Zorn
šolsko leto: 2014/15
partnerji: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom, Doberdob / Istituto Comprensivo con lingua di insegnamento slovena, Doberdi) del Lago; Večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom, Špeter /Istituto Comprensivo con lingua di insegnamento slovena e italiana, San Pietro al Natisone; Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst / Liceo scientifico France Prešeren, Trieste; Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom Ivan Cankar-Žiga-Zois-Jurij Vega, Gorica /Istituto Statale di Istruzione Superiore con lingua d'ins. slovena Ivan Cankar-Žiga Zois-Jurij Vega, Gorizia; Študijski center Nediža, Špeter ICentro studi Nediža, San Pietro al Natisone; Zavod Kinoatelje, Šmihel (SLO)
sofinancirala: Avtonomna dežela FJK