Povratki
datum: 29.11.2015
kategorija: novice
Vsaka etapa letošnje Nagrade Darko Bratina je bila priložnost, da so si gledalci prvič ogledali filme Villija Hermanna. Izjemo predstavlja Trst, kjer se letošnji nagrajenec vrača po desetih letih, saj mu je Trieste Film Festival posvetil filmski pregled leta 2005.
Po uvodnem pozdravu Nicolette Romeo se je večer nadaljeval s projekcijo restavriranega filma Matlosa (1981), ki obravnava temo povratka. Motiv krožnosti je stalnica igranega filma, saj ga režiser zavestno uporablja zaradi forme ("Priprave zadnjega prizora so trajale dva dni, saj smo premislili in poskusi vse premike kamere, nastavili luči, preverili gibanje igralcev...") kot vsebine, kar se odraža v zgodbi osrednjega lika, ki se sooča s s svojo preteklostjo. V filmu nastopa Omero Antonutti, ki ga Hermann izredno ceni in o njem pravi: »Gledališki igralci so včasih nagnjeni k pretiravanju, Omero Antonutti in Flavio Bucci sta se izredno izkazala in igrala brez neprimernih pretiravanj.« Minimalističnost je stalnica tega filma, npr. izbira literarne predloge (povest Giovannija Orellija) ali glasbe in zvoka (izvirna glasba Enza Jannaccija, tišina in zvoki, ki nas obdajajo na vsakem koraku).
Rdeča nit, ki povezuje filma Matlosa in Bankomatt, je dvojna: obe deli sta celovečerna igra filma (prava izjema tičinske filmske produkcije) in prisotnost igralca Omera Antonuttija, ki smo ga lahko videli in slišali na na slavnostnem večeru v Gorici. Nicola Falcinella, filmski kritik in sodelavec letošnje nagrade, nam je razkril, da je bila tržaška etapa zamišljena kot srečanje Villija Hermanna in Omera Antonuttija, a se ga tržaški žal ni mogel udeležiti zaradi delovnih obveznosti v Rimu.
V filmu Bankomatt nastopa tudi Bruno Ganz, ki ga je Hermann izbral, ker je ugotovil, da govori narečje iz Bergamasca, saj je bila njegova mama Italijanka. Hermann je žensko vlogo zaupal mladi igralki Francesci Neri, ki ga je presenetila zaradi točnosti. Ko se je mudil v Rimu, da bi našel primerne igralce, je kandidate vabil na sestanek v zgodnjih jutranjih urah. One je bila edina, ki je prišla na sestanek točno ob uri.
V filmu spregovorijo t. i. secondos oz. druga generacija migrantov, ki so se rodili in živijo v Švici. Njihova zgodba je prepletena z ropom v banki. To temo je režiser izbral, ker predstavlja skrito željo vsakega izmed nas. Kot je ironično povedal: “Kdo izmed nas ni sanjal, da bi oropal švicarsko banko ne da bi streljel niti enega naboja?”
Zadnja etapa letošnje Nagrade je na sporedu nocoj v Vidmu. V kinu Visionario si bomo ogledali film Gotthard Schuh. Una visione sensuale del mondo, novejše dokumentarno in obenem “umetniško” delo švicarskega režiserja in producenta, ki s tem zaključuje svoj obisk v čezmejnem prostoru med Slovenijo In Italijo. Toplo vabljeni!
