HIJACINT JUSSA NA DNEVIH ETNOGRAFSKEGA FILMA

datum: 03.03.2016

kategorija: novice

Film Hijacinta Jusse »Spomini in pričevanja Mečana/Mezzana 1945« na Dnevih etnografskega filma v torek, 8. marca 2016, ob 15. uri v Dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani. Vabljeni!

Današnja novica govori o našem rojaku Hijacintu Jussi in njegovemu kratkem filmu »Spomini in pričevanja Mečana/Mezzana 1945«, ki bo predvajan v znotraj Dnevov etnografskega filma Evropske koordinacije festivalov antropološkega filma (CAFFE), ki bodo potekali v torek, 8. in sredo, 9. marca v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani.
 

Iussa bo svoje delo predstavil v sklopu Videodokumentacije kulturne dediščine v produkciji neprofesionalcev. Sklop v ospredje postavlja posnetke filmskih in videoamaterjev, ki po besedah Naška Križnarja: »… pričujejo o številnih sestavinah kulturne dediščine in velikokrat ostajajo edini vizualni dokumenti preteklega časa.«

FILM NA PROGRAMU:
Spomini in pričevanja Mečana/Mezzana 1945
Hijacint Iussa, 2005, 16 min.

Italija, Mečana/Mezzana
Sinopsis: Leta 1945 so Kozaki, ki so se takrat bojevali na nemški strani, zasedli Furlanijo. Prišli so tudi v vasico Mečana, kjer so hoteli posiliti dekle, ki je klicala vaščane na pomoč. Slišali so jo partizani, ki so bili v bližini, in ji priskočili na pomoč. Začeli so streljati v prazno, da bi spravili Kozake v beg in bi se lahko z njimi spopadli izven vasi, da ne bi po nesreči škodili vaščanom. Pa ni šlo vse tako, kor so si zamislili. Ostalo pove film.

Hijacint Iussa se je filmanju pridružil kot samouk. Zelo ga zanimajo vprašanja fotografije in kompozicije. Njegova glavna motivacija za snemanje je ljubezen do filma kot izraznega sredstva, ki po njegovem mnenju prikazuje življenje najbliže realnosti. V središču njegovega zanimanja je rodna Benečija. Iussa: »Menim, da je izdelovanje video dokumentacije edini način, da bi potomcem posredovali resnice domačega prostora in njegov razvoj. Filmsko in video gradivo tako postaneta pričevalca preteklosti. Osebna pričevanja, jezik, sedanje oblike šeg in navad, so sledovi preteklosti, ki nam z ekrana govorijo, kot da so danes pred nami. Zato so bolj zanimivi in prepričljivi.« Za svoje filme je prejel več nagrad, npr. 4. nagrado na natečaju “Sorella Acqua“ Castiglione del Lago Perugia za film Uodanoji, in 1. nagrado na mladinskem natečaju Citta di Castello Perugia za kratki film Tarča – Il bersaglio, ki je bil nagrajen še v Trstu in Vidmu. Na natečaju Ota Hrovatin 2000 pa je film Uodanoji prejel 2. nagrado.
 

Rojen v Čedadu, živi v Števerjanu. Diplomiral je na Državnem zavodu za likovno umetnost v Gorici (It). Poučeval je likovno vzgojo in risanje na srednji šoli. Film ga je od nekdaj zanimal. Kot otrok je pobiral koščke filma, ki so jih ob lepljenju filma odmetavali kinooperaterji, jih sestavljal v zgodbice in jih projeciral s lesenim projektorjem, ki si ga je sam sestavil. Za objektiv je vzel navadno zbiralno lečo žepne svetilke. Ko je imel 14 let si je kupil prvo 8 mm kamero in z njo je snemal razne vsakdanje prizore. Kasneje si je nabavil boljšo 8 mm kino kamero Qvarz 5 in z njo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja že resneje snemal prizore etnografskega pomena. To delo je nadaljeval s sodobnejšo snemalno tehnologijo. Najprej VHS, nato mini DV do nove HD videokamere. Poznan je kot snemalec Pisem iz Benečije, ki jih Inštitut za slovensko kulturo v Čedadu redno objavlja na You tubu in ki obravnavajo ljudi in kulturo Beneške Slovenije.

Kratka izbrana filmografija
Velika noč v Nadiški dolini. 1972, 35 min.
Vahti. 1972, 5 min.
Kresovi. 1972, 3 min.
Uodanoji – Vodni škratje. 2001, 25 min.
I tesori della Benečija. 2009. Lungo lo Judrio, Chiesette votive F.V.G., Giacinto Iussa, 24 min.