Uvodnik festivalskega kataloga
datum: 11.10.2021
kategorija: novice
Še vedno vztrajamo in se trudimo vzpostavljati priložnosti za neposredno povezovanje publike in ustvarjalcev, da bi iz otopelosti, ki nam jo je na številna področja družbenega delovanja vnesla pandemija, izšli s čim manj poškodbami. Posameznik in družba sta se v zadnjih dveh letih individualizirala, izolirali in zaprli smo se za štiri stene in tako še hitreje utrli pot razvoju kina na zahtevo in številnim ponudbam spletnih platform. A takšen ogled nikoli ne more ponuditi čarovnije, ki se lahko zgodi le na velikem platnu in v temi kinodvorane, kjer so ob odhodu iz kina izkušnje nabite s čustvi, pogledi pa marsikdaj zbegani. Pogovor in druženje po filmu, ki ga prinaša festivalski duh, ostaja dragocen trenutek, ki lahko tako stare znance kot čiste neznance poveže in združi v skupnost.
Zdi se, kot da že dolgo stojimo na mestu, da smo nekje obtičali. V pogovorih se v zanki ponavlja mantra, da je bolje ne odpirati novih poglavij, nič obljubiti, ker je toliko neznank … In prav zato je toliko bolj pomembno imeti nekaj, kar te osmišlja, motivira in poganja naprej. In to je vizija. Pogled, ki lahko uvidi dlje, ki zre proti horizontu, ki si upa premišljevati prihodnost, ki verjame, da so kompleksne predstave, še polne neznank, ko njihova podoba še ni izrisana do zadnjega piksla, možne, da niso samo blodnje in sanje. A zato, da postanejo uresničljive, jih moramo znati predstaviti, razumeti jih moramo vsi, ki jih soustvarjamo. Letošnja edicija bo poudarila prav pomen prevajanja ideje, vizije, med vključenimi akterji, znotraj ekipe soustvarjalcev in širšega okolja.
Prejemnik nagrade Darko Bratina 2021, direktor fotografije Peter Zeitlinger, nam bo na mojstrski delavnici in med pogovori ob filmih razkrival, kako sam prevaja vizije kolegov režiserjev, ne da bi pri tem izgubil svoj avtorski pristop. Še več, lahko bi rekli, da jih ojača in utrdi. V Pragi rojeni avstrijski avtor ima večkulturno dimenzijo zakodirano v sebi, že kot otrok je spoznal trk vrednot vzhoda in zahoda, različnost življenja na obeh straneh železne zavese. Zeitlingerjev opus zaznamuje sodelovanje s številnimi avtorji (kot so Götz Spielmann, Ulrich Seidel, Abel Ferrara, James Franco in drugi), prav posebno mesto pa predstavlja njegov dolgoletni ustvarjalni dialog z Wernerjem Herzogom, v katerem skozi gibljive podobe oba premišljujeta in raziskujeta sodobno družbo in naš odnos do narave ter iščeta sveže načine prikazovanja krajev, za katere se je zdelo, da jih ni mogoče posneti. Njegova retrospektiva, ki jo bomo predstavili v sedmih mestih čezmejnega prostora, prinaša tudi ogled dokumentarnega eseja, posnetega v 3D tehniki, Jama pozabljenih sanj, ki nam ponudi edinstveno izkušnjo potovanja skozi čas. Slikarije izpred več kot 30.000 let opomnijo, da je umetnost in želja po ustvarjanju ena primarnih potreb, s pomočjo katere človek osmišlja svoje bivanje tostran in onstran. Brezčasnost vizije.
Izhodišče letošnjih prizadevanj po odkrivanju novih filmskih govoric znotraj platforme Prvi Poleti je gozd v vsej svoji veličini in širini. Samosvoja usmeritev, ki ima korenine v raziskovanju teme gozda znotraj revije Robida in je tokrat osredotočena na medij filma. Skoraj trideset kratkih filmov različnih žanrov, domače in mednarodne produkcije, zaznamuje ekosistem raznolikosti, v katerem izžarevata alegorija in inovacija. Kot zapiše Sandra Jovanovska, programska vodja platforme Prvih Poletov, namesto da bi sestavili suhoparen program filmov z gozdovi, drevesi in živalmi, sta postala film in gozd soustvarjalca novih pomenov, konotacij in asociativnih plasti, zaradi katerih pridobi ogled bolj kontemplativen in meditativen značaj.
Nadaljujemo s prakso kinokoncerta, ki nas bo letos ob spremljavi v živo popeljal v prostranosti pekla ob projekciji nemega filma L'inferno, navdihnjenega po Božanski komediji Danteja Alighierija. Film so daljnega leta 1911 posneli Francesco Bertolini, Giuseppe De Liguoro in Adolfo Padovan in velja za prvi italijanski celovečerni igrani film.
V strokovnem programu se bomo osredotočili na dialog in ubranost pogleda, ki ga skušata doseči avtor in producent pri razvijanju in uresničevanju projektov z izostreno umetniško vizijo. V ospredje bomo postavili profil kulturnega menedžerja, kako in kje začeti, kje pridobiti potrebne veščine in znanja, katere vrednote in pristope postaviti kot vodilo na svoji karierni poti. Danes ni več dvoma, da bodo žarometi leta 2025 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture usmerjeni prav v naš čezmejni goriški prostor. Vizije in projekti, ki smo jih zastavili in h katerim stremimo, so kompleksni. Za njihovo uspešno realizacijo pa bomo poleg prodornih avtorjev potrebovali dobro usposobljen kader na področju kulturnega menedžmenta: producente, organizatorje in koordinatorje, vešče mednarodnega povezovanja in sodelovanja. Skupaj s kolegicami iz Zavoda Motovila in številnimi partnerji načrtujemo serijo izobraževanj na področju medkulturnega menedžmenta, ki bodo slonela na pridobivanju praktičnih znanj in kompetenc. Ključno je, da začnemo danes. Čezmejni filmski festival s svojim 360-stopinjskim delovanjem vzdolž meje in polja avdiovizualne kulture je tvoren poligon z dolgoletno tradicijo, ki želi ostati odprt za nove pristope in izzive in še naprej podpirati inovativne oblike kulturne produkcije.
Mateja Zorn, vodja festivala Poklon viziji
