Aljoša Žerjal prejme priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku
datum: 14.02.2022
kategorija: novice
13. februar 2022 v Gorici
Včeraj, 13. februarja, je v gledališču Teatro Verdi v Gorici potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO letošnji priznanji za kulturne dosežke podelili filmskemu ustvarjalcu Aljoši Žerjalu in kostumografki Mariji Vidau.
Ob tej priložnosti želi tudi Kinoatelje Aljoši izreči iskrene čestitke ob zasluženem prejemu nagrade. Zelo nas veseli, da je širši zamejski prostor prepoznal pomen in vrednost Žerjalovega filmskega ustvarjanja, ki soustvarja avdiovizualno dediščino Slovencev v Italiji.
Tržaški filmski umetnik je tudi v svetu nagrajevani amaterski avtor. Kot samouk je svoje prve korake s kamero v roki pričel leta 1954, ko je pri komaj 24 letih v dokumentarističnem duhu ujel dogajanje na škedenjskem pustnem karnevalu. Tekom let je v objektiv svoje 8-mm kamere zajel še druge zgodbe iz svojega rojstnega Škednja, čezmejnega kraškega prostora, otroški svet, pa tudi podobe z vseh koncev sveta. S svojimi dokumentarci o Tibetu, Čilu, Moskvi, Patagoniji, Vietnamu in drugih lokacijah je že od sedemdesetih, ko še ni bilo satelitske televizije in ko potepanje po svetu ni bila tako rekoč vsakdanja priložnost, prinašal v našo zavest eksotiko tujega neznanega, folklorno in etnološko zanimivega sveta. Vse to pa je prav prav tako dragoceno kot podobe, ki jih je zabeležila njegova neprecenljiva in nepovrnljiva kamera o Štanjelu, železarni, pristanišču in drugih vsakdanjostih v tržaškem okolju.
Ob ogledu številnih posnetkov Aljoše Žerjala lahko ugotovimo, da je to človek, ki z začudenjem in radovednostjo opazuje svet, občuduje človeka in naravo, stare mojstrovine in arhitekturo, likovno umetnost in glasbo. Človek, ki je vedno pozoren na dogajanja, na socialni trenutek, na lastne korenine in zgodovino, na zgodovino ljudi, ki jih je spoznaval širom sveta. V ospredju je vedno človek v svojem vsakdanjiku. Nedvomno je ta nacionalno-dokumentarni zaklad preko polstoletnega zvestega kradljivca podob Aljoše Žerjala tisto najbolj žlahtno, kar nam zapušča. Če se morda avtorju tega niti ni treba zavedati, pa bi bila tragedija, če tega ne bi spoznalo in vedelo njegovo tržaško in širše slovensko okolje.
Kinoatelje je leta 2003 znotraj festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione Žerjalu podelil nagrado Darko Bratina in od takrat širši javnosti redno predstavlja njegov filmski opus. Petnajst let kasneje, lata 2018, pa je Žerjal Kinoateljeju zaupal v hrambo in ovrednotenje svojo celotno filmsko produkcijo: od nemontiranega materiala do zaključenih produkcij na filmskem traku in digitalnih zapisih. Istega leta smo znova na ogled postavili delček njegove zakladnice filmskih zapisov v programskem sklopu Nagrada skozi čas, njegovih jubilejnih 90. let pa obeležili s praznovanjem v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Aljoša Žerjal ostaja vse do danes navdih ter svojevrsten vzor za številne generacije. Skozi svoje stvaritve nanje še naprej predaja strast do gibljivih podob in kulture našega prostora. Ko s časovno distanco gledamo njegove posnetke, postane še toliko bolj jasno, kakšen pomen le-te nosijo v sebi. Gre za avdiovizualno dediščino našega prostora, skozi katero se lahko še danes učimo.
Prav zato Kinoatelje želi na številnih izobraževalnih in praktičnih filmskih delavnicah na mlade prenesti Žerjalovo radost in ljubezen do filma z uporabo oziroma predvajanjem njegovih posnetkov. Na eni izmed delavnic so mladi filmarji s tako imenovano filmsko tehniko found footage (slv. najdeni posnetki) že posnet material ponovno odkrili, reinterpretirali in nato zložili v popolnoma nove celote. Pri tem so se naslanjali na konkreten material, torej na – lahko že popolnoma pozabljeno – preteklost, pretekle medije, pretekle spomine, te združili z novimi pristopi ter v njih poiskali pomenske poudarke, ki so se jim zdeli pomembni. Nekaj rezultatov iz delavnic lahko najdete na tej povezavi.
Na tej povezavi si lahko ogledate tri oddaje posvečene Žerjalu, ki so jih pripravil Mairim Cheber in Živa Pahor za RAI slovenski program.
