Nagrado Darko Bratina 2022 prejme Helke Misselwitz
datum: 21.06.2022
kategorija: novice
Razglasitev letošnje prejemnice nagrade
Na današnji novinarski konferenci smo razglasili prejemnico nagrade Darko Bratina 2022. Triindvajseto nagrado, ki jo Kinoatelje podeljuje na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione, bo letos prejela nemška režiserka Helke Misselwitz.
Vznemirljivi filmski opus Helke Misselwitz deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike. Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno sooča s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine.
Helke Misselwitz velja za eno najpomembnejših nemških dokumentaristk. Rodila se je 18. julija 1947 v Planitzu, nekdanjem mestu Nemške demokratične republike. Med letoma 1978 in 1982 je študirala režijo na Akademiji za film in televizijo v Potsdamu-Babelsbergu. Za studio DEFA je sprva snemala kratke esejistične prispevke, kasneje pa celovečerne dokumentarne ter igrane filme. Med leti 1997 in 2014 je predavala režijo na Akademiji za film v Babelsbergu. Je članica Akademije za filmsko umetnost. Leta 2016 je prejela posebno nagrado nemških filmskih kritikov. Živi v Berlinu in v bližini Rheinsberga.
Dela Helke Misselwitz nam govorijo o občutku sveta, ki je v stalnem spreminjanju. V preteklih letih smo bili znova priča krhanju identitet in meja v Evropi. V njenih filmih se srečamo z metamorfozami, ki jih ljudje in pokrajine doživljajo skozi čas. Naučimo se pomembne lekcije: v jedru gre vedno za človeka, za ljudi, ki ljubijo, jih je strah, kričijo in se skrivajo. Režiserkin opus nas opomni o moči, ki jo film ima, pa tudi o skupnem življenju onkraj meja, spolov in razredov ter nujnosti, da politične realnosti postavimo pod vprašaj, da se jim upremo. – Patrick Holzapfel, programski sodelavec
Filmi Helke Misselwitz prikazujejo uporniške pankerje, najstniške prestopnice, delavke v opekarni, fotografinje aktov, ločenke, samohranilke, povzpetnike, resignirance, zatirance, neslišane, nevidne in razdvojene ... Skupno jim je samo eno – Nemška demokratična republika in občasno sanjarjenje, ki mu vedno sledi kruta streznitev in negotova prihodnost, ki je takoj za ovinkom. Ne nujno v tej republiki. Misselwitzeva nas s svojo kamero povabi v njihove domove in življenja, kjer se na ozadju drobnih detajlov, ne vedoč, da bodo prav ti postali širša kronika neke ere, dnevno izmenjujeta nezadovoljstvo in slavljenje nečesa, kar še nima imena. A daje slutiti, da bo po padcu zidov, starih norm in stare svobode imelo veliko opraviti z novim družbenim redom ... – Patricija Maličev, programska sodelavka
Z opusom letošnje prejemnice nagrade Darko Bratina 2022, nemške režiserke Helke Misselwitz, se nam tokrat ponuja priložnost za raziskovanje in refleksijo družbe, ki jo zaznamuje kolaps socialističnega sistema Vzhodne Nemčije, propad države in želja po združitvi nemškega prebivalstva na obeh straneh meje. Primerljiv fenomen trka sistemov Vzhoda in Zahoda ter želje po razvoju skupnega čezmejnega prostora poznamo tako prebivalci Berlina kot Gorice in Nove Gorice. Helke Misselwitz nas skozi intimne portrete življenja preprostega človeka opomni, da smo ravno ljudje s svojimi zgodbami najpristnejši pričevalci družbenopolitičnih sprememb, s katerih izzivi se soočamo še danes. – Mateja Zorn, vodja festivala
