PROGRAM 2. simpozija projekta VZHOD / ZAHOD Meja skozi film in zgodovino
datum: 09.05.2023
kategorija: novice
9. in 10. maj 2023 - Kinemax v Gorici in Slovenska kinoteka v Ljubljani
9. in 10. maja se v Gorici in Ljubljani obetajo nove aktivnosti projekta VZHOD / ZAHOD Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji. Večletni projekt, ki ga vodi Kinoatelje v sodelovanju s številnimi domačimi in evropskimi partnerji, želi ovrednotiti našo skupno avdiovizualno dediščino in jo prikazati tudi v mednarodnem prostoru. Projekt podpira dežela Furlanija-Julijska krajina in je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Simpozij, ki bo zaživel v goriškem kinu Kinemax in v Slovenski kinoteki se bo osredotočil na pomen filmskih obzornikov in arhivskega materiala pri podajanju in učenju zgodovine. Kako oblikovati ustvarjalno in kreativno učno okolje za osvajanje znanj iz zgodovine.
Vsi dogodki v Gorici bodo potekali dvojezično v slovenščini in italijanščini.
9. 5. 2023
GORICA
HIŠA FILMA
9.30 – 12.00
UVODNI POZDRAV
FABRIZIO SPADOTTO, direktor službe za kulturne dejavnosti dežele FJK
ZGODOVINA FILMA IN FILMSKI ARHIVI
Kateri viri so osnova za pisanje zgodovine filma? Koliko zvrsti filmske zgodovine obstaja in katere so to. Kdaj se je začela znanstvena obravnava zgodovine filma ter kdaj in kako so se rodile prve kinoteke, kinematografski muzeji ter filmski arhivi?
Predavatelj: PAOLO CANEPPELE, Univerza v Vidmu (20 min)
ZGODOVINSKI ARHIV LUCE: DEDIŠČINA OBZORNIKOV IN AVDIOVIZUALNIH VIROV TER NJIHOVA KREATIVNA UPORABA V DIDAKTIKI
Predstavitev zgodovinskega arhiva Inštituta Luce iz Rima in platforme Luce za didaktiko.
Predavatelj: PATRIZIA CACCIANI, ANDREA SCAPPA študijski, raziskovalni, izobraževalni in knjižnični oddelek pri zgodovinskem arhivu Inštituta Luce (30 min)
FILM KOT ORODJE ZA UČENJE ZGODOVINE IN MEDIJSKIH UMETNOSTI
Digitalne izdaje filma, ki služijo lahko kot kritično orodje za učenje zgodovine in medijskih umetnosti: primer uporabe filma Bitka od reke Astico do Piave (1918).
Predavatelj: SIMONE VENTURINI, Univerza v Vidmu (20 min)
NOČEMO DVOJEZIČNOSTI
Kratka predstavitev procesa digitalizacije dela arhiva slovenskega amaterskega filmskega ustvarjalca Aljoše Žerjala, ki ga hrani Kinoatelje. Sestavlja ga 34 filmskih trakov v pozitivu formata super 8, nemih in v barvah, ki so bili shranjeni v škatli z napisom Nočemo dvojezičnosti. Gradivo, ki je bilo posneto konec osemdesetih in v začetku devetdesetih v Trstu in okolici, prikazuje zaskrbljujoče dokaze o protislovenskem razpoloženju dela italijansko govorečega prebivalstva. Predvidena je prisotnost avtorja, filmskega ustvarjalca Aljoše Žerjala.
Predavatelj: DARIO RIZZO, Center za kulturne raziskave Bardo / Inštitut za slovensko kulturo. (20 min)
NA ROBU ZGODOVINE
Predstavitev delavnice, ki jo je Kinoatelje razvil v sodelovanju s srednjo šolo I.S.I.S.S. G. D’Annunzio – M. Fabiani v okviru projekta VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino. Program usposabljanja sta vodila Antonio Dagostin in Lucia Giacomazzi, študenta filmske smeri Univerze v Vidmu v sodelovanju s profesoricama 5. ASL razreda Alessandro Nardon in Franco La Stella. (20 min)
15.00–18.00
UVODNI POZDRAV
STOJAN PELKO, programski vodja EPK GO! 2025
OPEN BORDERS
Predstavitev projekta Open borders, posvečenega preučevanju oblik povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran v času hladne vojne. Projekt želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca 2. svetovne vojne do danes.
Predavatelj: BORUT KLABJAN, ZRS Koper (20 min)
FILMSKI OBZORNIKI: ROJSTVO OBLIKE FILMSKEGA IN NOVINARSKEGA POROČANJA
Kdaj so bili posneti prvi filmski obzorniki? Kdo jih je izumil? Na ta in mnoga druga vprašanja skuša odgovoriti to predavanje, posvečeno rojstvu filmskih obzornikov v Evropi in ZDA do leta 1914. Omenjeno obdobje, ki je bilo do danes precej malo raziskano, je odločilno za poznejši razvoj tega žanra, ki se je od 1. svetovne vojne naprej vse bolj uporabljal v propagandne kot v informativne namene.
Predavatelj: PAOLO CANEPPELE, Avstrijski filmski muzej (20 min)
FILMSKI OBZORNIKI V VRTINCIH INFORMIRANJA, PROPAGANDE IN OZAVEŠČANJA
Produkcija filmskih obzornikov se je v bogatem in dinamičnem razvoju te svojevrstne filmske oblike najbolj razmahnila v zgodovinskih obdobjih, ki so jih zaznamovale intenzivne oblike družbenih spopadov in razrednih bojev. V takšnih turbulentnih časih so se, glede na izvor in avtorsko pripadnost, njihova vloga, namen in izraznost spreminjali od težnje po informiranju (ali protiinformiranju), preko odkrite ali prikrite propagande ter ideološke indoktrinacije, do prizadevanj za ozaveščanje in izobraževanje. V kratkem pregledu bomo na osnovi primerov iz slovenske in svetovne produkcije opozorili na ključne dejavnike posameznih izpostavljenih teženj in njihovo vlogo v razvoju »historiofotije« – načina podajanja »zgodovine-v-slikah« oziroma avdiovizualnih oblikah, ki predstavlja dobrodošlo dopolnilo »historiografiji«, tj. prevladujočim, tradicionalnejšim pristopom k obravnavanju in beleženju zgodovine.
Predavatelj: ANDREJ ŠPRAH, docent za področje filmskih in televizijskih študijev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani (30 min)
PRILAGODLJIVA ZGODOVINA: CITAT, PARAFRAZA IN RECIKLAŽA KINEMATOGRAFSKE AKTUALNOSTI
Filmski ustvarjalci, producenti in televizijske mreže že od nekdaj uporabljajo tako imenovane »aktualne filme« za snemanje dokumentarnih filmov in programov za informativne, izobraževalne ali ustvarjalne namene. Kinoteke so zanje bistven in potencialno neizčrpen vir navdiha, ki pa niso vedno zadostno ovrednotene. Kateri so prevladujoči načini uporabe arhivskih filmskih materialov in po katerih načelih bi se morali zgledovati, da bi spoštovali kulturno identiteto teh primarnih virov?
Predavatelj: PAOLO CHERCHI USAI, Kinoteka Furlanije- Julijske krajine (30 min)
KAJ SE SPREMENI IN KAJ OSTANE? ŽENSKA V ITALIJI OD FAŠIZMA DO REPUBLIKE MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Predavanje bo obravnavalo položaj žensk in kako so bile predstavljene v obdobju fašizma ter v 50. letih prejšnjega stoletja.
Predavatelj: ANNA DI GIANANTONIO, znanstvenica in raziskovalka na Deželnem inštitutu za zgodovino odporništva in sodobnosti FJK (20 min)
ŽENSKA V ITALIJI
Predstavitev obzornika La settimana Incom. Ženska v Italiji. Gre za posebno izdajo znotraj serije obzornikov La settimana Incom, ki je nastala leta 1946 in so jo prikazovali v kinematografih pred začetkom filma.
Predavatelj: PATRIZIA CACCIANI, vodja študijskega, raziskovalnega, izobraževalnega in knjižničnega oddelka pri zgodovinskem arhivu Inštituta Luce – Cinecittà (20 min)
V sodelovanju s festivalom èStoria.
20.30
KINO KONCERT KINO PRAVDA
Glasba v živo:
kitara: BOŠTJAN NARAT je doktor filozofije, profesor zgodovine, ustanovitelj skupine Katalena, publicist in avtor glasbe za gledališče.
saksofon, klarinet: DIDIER ORTOLAN je diplomiral iz klarineta in saksofona. Je član in ustanovni partner orkestra Zerorchestra, ki ustvarja glasbene podlage za neme filme.
Zbirka obzornikov Dziga Vertov – Kinonedelja in Kino-Pravda
zbirka Dziga Vertov - Austrian film museum, Dunaj
Uvod: JURIJ MEDEN, kurator in vodja programa pri Avstrijskem filmskem muzeju
Med letoma 1922 in 1925 je precej neredno in v malo izvodih izhajala serija obzornikov Dzige Vertova, ki nosi naslov Kino-Pravda (Kino-resnica) in jo sestavlja 23 delov. Vertov je s to serijo obzornikov želel ustvariti nekakšen »časopis za zaslone«, naslov pa je poklon časopisu »Pravda«, ki ga je ustanovil Lenin. Tako serija obzornikov Kinonedelja (1918—1919) kot tudi Kino-Pravda ponujajo zanimiv vpogled v zgodnje obdobje Sovjetske zveze in dokazujejo hiter razvoj Vertovega filmskega jezika. Med letoma 2017 in 2018 je Avstrijski filmski muzej 22 ohranjenih številk (št. 12 je izgubljena) digitaliziral in podnaslovil v nemščini ter angleščini, od leta 2018 pa so te na voljo na spletu.
KINO-PRAVDA ŠT. 7
25. 7. 1922, 11’ 29’’
Sodni proces socialističnim revolucionarjem / Obnova porušene sibirske vasi Taseevo / Železniška postaja Sljudjanka / Zapuščene jame sljude ob Bajkalskem jezeru / Zdravilišče Soči / park Chudjakovskij / Plaža pri Tuapsu / Nakladanje svile / Afganistan, Kabul / Uporaba tankov v obdobju miru / Gorska cesta / Kapela na Kavkazu
KINO-PRAVDA ŠT. 10
september 1922, 15’ 38’’
Mednarodni dan mladih in demonstracije / Vseruska olimpijada / Trčenje tramvaja / Izdelava avtomobilov v neki tovarni v Petrogradu
KINO-PRAVDA ŠT. 19
maj 1924, 17’ 22’’
Povezovanje mesta in podeželja, juga in severa, poletja in zime, kmečkih žena in delavk / Emancipacija žensk v ZSSR
Boštjan Narat je vsestranski ustvarjalec, ki vse počne s poglobljeno refleksijo. Po izobrazbi je doktor filozofije in profesor zgodovine, deluje pa tudi kot glasbenik, publicist, televizijski voditelj, gledališki (so)ustvarjalec, avtor glasbe za gledališče. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je izdal devet studijskih albumov, leta 2010 pa se je podal tudi na samostojno glasbeno pot. Na svoji profesionalni poti je izdal zbirko esejev z naslovom Partija (2014), ki se navezujejo na glasbo, poezijo, film, gledališče, šport in, seveda, filozofijo, ter Podaja v prazno (2018) druga esejistična knjiga, s katero se utrjuje kot eden pomembnejših sodobnih esejistov. Za spremno besedo je poskrbel Goran Vojnović.
Didier Ortolan se je rodil leta 1966 v francoskem mestu Hayange. Diplomiral iz klarineta in saksofona. Kot klarinetist je aktiven v različnih komornih zasedbah, s katerimi je zmagal na številnih tekmovanjih. Igra z raznimi skupinami in sodeluje z lokalnimi orkestri. Poleg študija na področju klasične glasbe se približuje tudi jazzu. Študira harmonijo in kompozicijo ter se izpopolnjuje na Manhattan School of Music. Je ustanovni član in aktivni glasbenik znotraj skupine Zerorchestra, za katero piše glasbene podlage za neme filme. Pedagoško dejavnost izvaja v zasebnih šolah in javnih zavodih. Je dirigent pordenonske filharmonijo.
10. 5. 2023
SLOVENSKA KINOTEKA, LJUBLJANA
17.00
KINO-KATEDRA ZA PEDAGOGE: FILMSKI OBZORNIKI IN PROPAGANDA
Pri posegih tujih predavateljev bo poskrbljeno za simultano tolmačenje slovenščino.
FILMSKI OBZORNIKI IN PROPAGANDA
Skozi obravnavo posebne vrste dokumentarne produkcije gibljivih podob – filmskih obzornikov, bomo preko primerov iz različnih zgodovinskih obdobij pokazali, kako se je njihov ustvarjalni naboj spreminjal, prilagajal ter podrejal različnim sistemom, neredko pa tudi spodjedal ter kritično razgaljal dogajanje v družbeno-politični realnosti. Osvetlili bomo njihov informacijski naboj ter propagandne težnje, hkrati pa opozorili na njihovo protiinformacijsko subverzivnost. Posvetili se bomo tudi njihovi primernosti za uporabo v šolski praksi, še posebej pri predmetih, ki najbolj poglobljeno proučujejo razmerje človeka in sveta.
Predavatelj: ANDREJ ŠPRAH, docent za področje filmskih in televizijskih študijev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani (45 min)
OBZORNIKI ZGODOVINSKEGA ARHIVA INŠTITUTA LUCE
Predstavitev programa obzornikov iz zgodovinskega arhiva Inštituta Luce iz Rima, ki v središče pozornosti postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954, s posebnim poudarkom na mestu Trst.
Predavatelj: PATRIZIA CACCIANI, vodja študijskega, raziskovalnega, izobraževalnega in knjižničnega oddelka pri zgodovinskem arhivu Inštituta Luce – Cinecittà (45 min)
JULIJSKA KRAJINA – FILM, KI NI PRIŠEL DO CANNESA
Predstavitev filma Julijska krajina (Juliska krajina, Radoš Novaković, Srbija / Jugoslavija, 1946,) filmske dokumentacije o pravici Jugoslavije do italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine. Plebiscit v conah A in B pod nadzorom Združenih narodov. Tržaška kriza je sovpadla z valom nastajanja filmskih festivalov v Evropi. To pomeni, da je festivalski krog hitro postal arena, v kateri je potekal boj za kulturno hegemonijo, filmi o sporu glede severno jadranske meje pa niso bili namenjeni le domačemu, ampak tudi mednarodnemu občinstvu. Dokumentarec Julijska krajina je bil prvi jugoslovanski film, ki so ga poslali na festivale v tujino. Upali so, da bo prikazan v Cannesu, vendar na njegovo platno nikoli ni prišel, ker so ga organizatorji takoj zavrnili. Ob upoštevanju perspektive hladne vojne bomo raziskali razloge za to zavrnitev.
Predavatelj: DR. DUNJA JELENKOVIĆ, raziskovalka na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah (75 min)
