Nagrado Darko Bratina 2023 prejme Stefan Komandarev
datum: 20.06.2023
kategorija: novice
Razglasitev letošnjega prejemnika nagrade
Na današnji novinarski konferenci smo razglasili prejemnika nagrade Darko Bratina 2023. Štiriindvajseto nagrado, ki jo Kinoatelje podeljuje na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji / Omaggio a una visione, bo letos prejel bolgarski režiser Stefan Komandarev.
Kinoatelje podeljuje nagrado Darko Bratina 2023 bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu za njegov poglobljen filmski opus dokumentarnih in igranih filmov, ki je v preteklih treh desetletjih s prepoznavno naracijo kritičnega premišljevalca sodobnosti zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo.
V vlogi kronista družbeno-političnih razmer delavskega razreda Komandarev filma ne izrablja le kot sredstva za kritiko strukture moči in protesta v interesu družbene reforme, temveč s filmskim jezikom socialnega realizma vztrajno premišljuje o državi na večnem razpotju, ki je polna kontradikcij in boleče preteklosti. Gledalca prisili, da se sprašuje o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Socialno pravičnost namreč režiser razume kot ključno za prehod v družbo, v kateri sta enakopravnost in solidarnost temeljni vrednoti, dostojanstvo posameznika pa neodtujljivo.
Stefan Komandarev je eden najbolj mednarodno prepoznavnih in nagrajenih sodobnih bolgarskih cineastov, deluje kot režiser, producent in scenarist. Rodil se je leta 1966 v Sofiji, tedaj še prestolnici komunistične Ljudske republike Bolgarije. Sprva se ni odločil za študij, ki bi vodil v filmsko ustvarjanje, a je njegovo izbiro študijske smeri že narekovala želja po pozornem opazovanju in razumevanju, po diagnozi notranjih vzgibov človeka. Leta 1993 je namreč diplomiral iz medicine Medicinski fakulteti v Sofiji in nato štiri leta delal kot psihiater na tamkajšnji pediatrični kliniki. Njegova zagnanost do socialnih in psiholoških diagnoz se je nato preoblikovala, spremenila diskurz: podal se je na katedro filmske in TV-režije na Novi bolgarski univerzi, kjer je svojo drugo diplomo dobil leta 1998.
Že takoj naslednje leto je ustanovil lastno produkcijsko hišo Argo Film. Začeli so s produkcijo kratkih filmov, reklam in glasbenih videospotov. Hitro je nastal njegov celovečerni prvenec, Pasje zavetišče (Pansion za kučeta), ki je bil premierno prikazan leta 2001 na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Zatem je posnel dva dokumentarca, Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002) in Azbuka na nadeždata (Abeceda upanja, 2003), ki raziskujeta meje med vasmi, državami in veroizpovedmi, ter v razpokah med njimi odkrivata pomen skupnosti in poglede v mogočo nerazmejeno prihodnost.
