Napovedujemo: Cikel slovenskega filma z italijanskimi podnapisi
datum: 18.01.2024
kategorija: novice
Hiša filma - Palazzo del Cinema, Gorica
Navdušencem nad sedmo umetnostjo bomo v prihodnjih mesecih v Gorici ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Niz filmskih del bo vedril zimske mesece ter v goriškem čezmejnem prostoru gradil most med italijanskim in slovenskim občinstvom. Cikel bo povezoval globino in umetniško izraznost različnih žanrov, ter gostil številne avtorje in filmske ekipe, ki so soustvarile prikazane filme. Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Skupno vodilo našega filmskega programa bo prepletanje dogodkov, ki se bodo posvečali počastitvi 25. obletnice podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skozi to praznovanje bomo skupaj z gostjami in gosti obeležili četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.
Prvi del pobude bo posvečen dokumentarni formi. 18. januarja začenjamo z italijansko premiero novega dokumentarca Maje Weiss, prve dobitnice nagrade Darko Bratina 1999. Čustveno potovanje skozi temne epohe zgodovine nosi naslov Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Na projekciji bodo navzoči avtorica filma, producentka Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela film ter soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti. Film, ki bo pospremil dan spomina na žrtve holokavsta, usmerja pogled v čas druge svetovne vojne skozi objektiv štirih otrok, poslednjih še živečih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Prva nagrada Darko Bratina je leta 1999 romala v roke Maje Weiss za njen film Cesta bratstva in enotnosti.
Sledil bo 8. februar 2024, dan slovenskega kulturnega praznika, z dokumentarnim portretom Milka Bambiča. Režisersko taktirko je prevzel Radovan Čok, pri nastanku filma pa je poleg produkcijske hiše Solsticij sodeloval tudi Kinoatelje. Bambič, umetnik slovenskega porekla v Italiji, je bil Spacalov in Černigojev sodobnik v Trstu, kot likovni kritik pa je bil med pionirji slovenske povojne likovne kritike v Italiji. Deloval je kot umetnik, publicist, likovni kritik, ilustrator, izumitelj, grafik in pisec reklamnih besedil, ilustrator industrijskega oblikovanja. Prvenstveno pa je bil slikar, ki je pustil globoko sled v zgodovinski avantgardi, predvsem futurizmu.
Cikel bo svoj tretji odmev doživel 14. marca 2024 v družbi še ene prejemnice nagrade Darko Bratina, Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo, ki je nastajal kar dvajset let, je tudi letošnji dobitnik nagrade vesna za najboljši dokumentarni film. Vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu ženske, ki se neustrašno bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Dokumentaristka, ki je nagrado Darko Bratina dobila leta 2008, v filmu prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob. Dogodek v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan.
