Projekcija filma Telo režiserke Petre Seliškar

datum: 14.03.2024

kategorija: novice

14. marec 2024, ob 20.00, Hiša filma, Gorica

 

 

Cikel slovenskega filma v Italiji bo svoj tretji odmev doživel v družbi režiserke Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo popelje v skrivnosti človeškega telesa ter moči umetnosti in prijateljstva. Opremljen z italijanskimi podnapisi bo na ogled 14. marca ob 20. uri v Hiši filma v Gorici ter 16. marca ob 18. uri v Krajinskem in pripovednem muzeju (SMO) v Špietru, kjer bo filmski večer potekal v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo (ISK). Cikel bo tokrat segel tudi na slovensko stran, saj bo 14. marca ob 12.45 projekcija tudi na Gimnaziji Nova Gorica. Tokratni dogodek cikla v Kinoateljeju pripravljamo v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan. Po projekcijah se bo občinstvo lahko srečalo z režiserko filma.

Režiserka je kar dve desetletji s kamero spremljala svojo prijateljico Urško, ki se pogumno spopada z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Gledalce vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu »med sanjami, resničnostjo in škodo, ki jo povzročajo bolezen in zdravila.« Dokumentaristka, prejemnica nagrade Darko Bratina iz leta 2008, v filmu prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob, razkrivajoč globoko človeško izkušnjo. Telo, ki je tudi letošnji dobitnik nagrade vesna za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma, ni le zgodba o bolezni, temveč o moči človeškega duha.

Skozi cikel v Kinoateljeju zaznamujemo letošnjo 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skupaj z gostjami in gosti praznujemo četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.

»Gremo nazaj v leto 2007 , ki je bilo za našo novonastalo družinico polno potovanj po celem svetu. Moj prvi celovečerni film Babice Revolucije je bil festivalsko uspešen in ravno sem rodila hči Terro.  Festival Poklon viziji  zame ostaja pomemben trenutek v mojem življenju, iz več razlogov; najprej ker sem se po dolgih letih vrnila v Slovenijo in je bila to prva nagrada v Sloveniji, ki sem jo prejela, no, tehnično gledano v Italiji. Zame je to nagrada s posebno težo, tudi fizično, ker je težka, kot se spomnim. Še težja je, ker nosi ime Darka Bratine. Takrat se spomnim, da mi je Nadja Velušček pripovedovala o njem in o začetkih Kinoateljeja, presunila me je zgodba, kako so fizično začeli prikazovati slovenski film čez mejo med Italijo in Slovenijo – filmsko platno med dvema kulturama, ki sta se zaradi vojne odtujili. To se mi še vedno zdi vizionarsko,  edinstven način komunikacije in kreativen način, ki bi se lahko apliciral na marsikatero mejo. Za to idejo stoji Darko Bratina, ki se je kasneje ukvarjal z politiko manjšin in marsikaj dosegel. In to, da sta nam denarni del iz sklada izročili hčerki, ki nadaljujeta njegovo poslanstvo,« je ob tem povedala režiserka.

Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in je del Brezmejnega leta ter  uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Snovanja cikla smo se lotili v duhu prelomne retrospektive z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film, ko je bila leta 1981 v Gorici italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja. Naj prav to še naprej ostane izziv in poziv naši čezmejni cinefilski skupnosti.