Program 3. simpozija projekta VZHOD / ZAHOD: Meja skozi film in zgodovino
datum: 06.05.2024
kategorija: novice
6. do 8. maj 2024 - Kinemax v Gorici in Slovenska kinoteka v Ljubljani
Med 6. in 8. majem se v Hiši filma v Gorici obeta tretja izvedba simpozija Vzhod / Zahod Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje avdiovizualno dediščino ob slovensko-italijanski meji. Letos se bomo osredotočili na pomen lokalnih filmskih kultur in čezmejnih filmskih praks ter vlogo televizije v širšem čezmejnem prostoru. Večletni projekt, ki ga Kinoatelje soustvarja s številnimi domačimi in evropskimi partnerji, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Med gostujočimi predavatelji bodo Andrej Šprah, Mojca Petrič Bužan, Naško Križnar, Bojan Brezigar, Borut Klabjan, Stojan Pelko, Lucio Fabi, Steven Stergar, Piero Pieri, Piero Colussi, Paolo Lughi, Marco Rossitti, Nicoletta Romeo, Daniele Terzioli, Sergio Grmek Germani in vrsta drugih.
Vabljeni vsi, ki vas zanima filmska kultura in njen pomen v lokalnem in čezmejnem prostoru. Program je namenjen širši zainteresirani javnosti, raziskovalcem, študentom ter učiteljem in profesorjem. Predavanja bodo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku, zagotovljeno bo simultano prevajanje. Vstop na vsa predavanja simpozija je brezplačen, zaželena je predhodna najava.
Simpozij je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025, z njim pa dograjujemo tudi program Brezmejnega leta, ki ga pripravlja Mestna občina Nova Gorica skupaj s številnimi snovalci.
Celoten porgram v PDF obliki lahko preneste tukaj.
6. 5. 2024
GORICA
HIŠA FILMA
10.30
Uvodni pozdrav
Stojan Pelko, vodja programa Zavoda GO! 2025
Mateja Zorn, programska vodja Kinoateljeja
Jasna Pintarič, koordinatorica potujoče filmske retrospektive Vzhod/Zahod: Meja skozi film in zgodovino 2025
11.00
Zgodbe o mestih. Dvajseto stoletje na Goriškem med mejami in filmskim spominom
Burno zgodovino Goriške v 20. stoletju so zaznamovali mednarodni dogodki, vojne, ideološki spopadi in ozemeljske delitve. Pri tem bomo izhajali iz različnih zgodovin dveh mest, Gorice in Nove Gorice, povezanih z mejo, ki je skoraj ni več.
Lucio Fabi, zgodovinar in muzejski svetovalec (20 min)
11.20
Zapiski in opombe o konceptu filmske kulture v Gorici. I. del: izvori in koraki do velikega uspeha
Nastanek in uveljavitev več filmskih kultur v Gorici je rezultat pogumnega kulturno-zgodovinskega procesa, ki je posledica dialoga in pobud lokalnih akterjev in institucij. Film, ki je v mesto prišel konec 19. stoletja, je postal kulturni dogodek šele po drugi svetovni vojni zaradi prizadevanj in navdušenja amaterskih snemalcev, ostrih kritikov, režiserjev in članov filmskih klubov ter na splošno ljubiteljev filma. Predavanje prikaže kronologijo glavnih faz tega procesa, pri čemer osvetljuje zlasti ključne prispevke, ki so nastali na podlagi soočenja in sodelovanja med Sandrom Scandolaro in Darkom Bratino.
Poklon Sandru Scandolari & Darku Bratini
Steven Stergar, Univerza v Vidmu (30 min)
12.15
Brezmejnost razvoja filmske kulture
Slovenska filmska kultura, ki je s svojimi koreninami globoko zasidrana na Goriškem, ni samo lokalni cinefilski fenomen, temveč predstavlja dejavnost, na osnovi katere se je izgrajeval odnos do filma v celotni državi in širši regiji. Izjemni ljubitelji filma kot so Silvan Furlan, Jože Dolmark ali Marica Nakrst, ki so se s svojimi začetnimi srečevanji s filmsko umetnostjo in kulturo vpisali v delovanje filmskih krožkov na OŠ Solkan in pozneje v Filmskem gledališču v Novi Gorici, so kmalu postala imena, brez katerih si filmske kulture pri nas ni bilo mogoče več zamisliti. Zaradi kozmopolitske naravnanosti, ki jo je omogočalo srečevanje s filmsko kulturo v Italiji, so v osrčje dežele prinesli svetovljansko energijo, ki je odločno spremenila polje filmske refleksije, pedagogike in cinefilije. (So)delovanje v SGFM in pri reviji Ekran, zagon Jesenske filmske šole, predvsem pa prediranje institucionalnih barikad z ustanovitvijo Slovenske kinoteke in Kinodvora so podvigi, ki so omogočili stalno prisotnost filmske ustvarjalnosti v zavesti in kulturi naroda. V predavanju bomo orisali ključne razvojne poudarke in osvetlili temeljne vrednote, ki so za vedno prevrednotile filmsko kulturo v tem delu sveta.
Poklon Silvanu Furlanu & Jožetu Dolmarku
Andrej Šprah, docent za področje filmskih in televizijskih študijev na AGRFT Univerze v Ljubljani (30 min)
12.45
Delavnica Kinocittà
Predstavitev delavnice, posvečene ustvarjanju dokumentarnega filma z naslovom 8 mm do meje, ki ga je Kinoatelje vodil v sodelovanju s srednjo šolo I.S.I.S.S. G. »D'Annunzio - M. Fabiani« v okviru projekta BorGO Cinema - Nostro cine quotidiano. Program usposabljanja sta vodila Antonio Dagostin in Lucia Giacomazzi, študenta magistrskega študija filmske smeri na Univerzi v Vidmu, v sodelovanju z Alessandro Nardon in Franco La Stella, profesoricama 3. BSL razreda. Kratek dokumentarni film pripoveduje o tem, kako so se nekateri deli Gorice spremenili - preko intervjujev z ljudmi, ki so tam živeli, in posnetkov v formatu super 8 in digitalnem formatu, ki so jih izdelali dijaki, pa tudi izvlečkov iz kratkih filmov, ki jih je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja posnel Cineclub Gorizia. (30 min)
14.30
Projekcija filma
Tkanje pogledov, r. Boris Jurjaševič, 2017, 75’
Film bo uvedel: Andrej Šprah, docent za področje filmskih in televizijskih študijev na Akademiji za gledališče, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani
Ob prisotnosti Jožeta Dolmarka
16.30
Zapiski in opombe o konceptu filmske kulture v Gorici. II. del: sodobno stanje
V zadnjih štiridesetih letih je kinematografija izgubila osrednje mesto v kulturni in medijski razpravi, ki ga je imela v času, obravnavanem v prejšnjem predavanju. Kljub temu lahko prispevek Bratine in Scandolare danes delno poiščemo v organizacijah in posameznikih, ki so s svojimi dejavnostmi uspeli obnoviti kulturni utrip mesta in ga obogatiti s festivali, dogodki, institucijami in lokalno produkcijo. Predavanje je razmislek o stikih in prelomih med temi obnovljenimi pobudami in poprejšnjimi velikimi uspehi; obenem pa preučuje nianse današnjega koncepta »filmske kulture« in njeno stanje na sodobnem čezmejnem goriškem območju, s posebnim poudarkom na sektorju produkcije.
Steven Stergar, Univerza v Vidmu (20 min)
16.50
Gorica in Nova Gorica kot filmska lokacija
Chiara Omero Valenti, vodja Filmske komisije Furlanije-Julijske krajine
Antonella Perrucci, kreativna producentka in direktorica Galaxia Casting (30 min)
Miha Černec, producent pri Staragara.IT
18.00
Čezmejni filmski horizonti: program kratkih filmov
Poklon Alešu Doktoriču
Program kratkih filmov pripoveduje o čezmejni identiteti skozi filmske podobe. Zasnovali smo ga z mislijo na kulturno zapuščino Aleša Doktoriča (1960—2022), ki je bil profesor, publicist, kulturni producent in predsednik Kinoateljeja, kot producent pa pripomogel k realizaciji približno dvajsetih avdiovizualnih del. Na ogled bodo štirje izmed njih, program pa dopolnjujeta še dva kratkometražca iz Kinoateljejeve novejše filmske produkcije.
Beautiful Kreplje, r. Dario Frandolič, 2000, 30'
Prešli bodo tudi to noč, r. Matteo Oleotto, 2002, 7'
Moji materi, r. Gregor Božič, 2005, 13'
Spovednica tihotapcev, r. Anja Medved, 2010, 22'
Vojna besed ali spoštljiva tišina, r. Leo Černic, 2020, 2’
20.00
predpremiera filma
(Ne)vidni zidovi, r. Giulio de Paolis, 2023, 20'
Srečanje z avtorsko ekipo
Program od 16.30 dalje je del projekta Go Studio!, ki ga financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.
7. 5. 2024
GORICA
HIŠA FILMA
14.30
Uvodni pozdrav
Ksenija Horvat, direktorica Televizije Slovenija
Guido Corso, direktor Rai Furlanija-Julijska krajina
Visoke frekvence. Historični razvoj čezmejne televizije
Predstavljen bo zgodovinski kontekst, tako na mednarodni ravni kot na ravni dvostranskih slovensko-italijanskih odnosov, ki je omogočil nastanek čezmejnih medijskih sodelovanj, med njimi oddaj Odprta meja in Lynx.
Borut Klabjan, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (30 min)
15.15
Spomin na Mitjo Volčiča
Poklon Dimitriju Volčiču
Mitja Volčič je bil tržaški slovenski novinar, ki se je povzpel na eno najvišjih novinarskih mest v Italiji, vodstvo prvega televizijskega dnevnika. Bil je tudi velik strokovnjak za mednarodne zadeve in poslanec v Evropskem parlamentu. Kot italijanski senator je imel ključno vlogo pri sprejetju zakona za zaščito Slovencev v Italiji.
Bojan Brezigar, novinar in publicist (20 min)
16.00
Agencija Alpe Adria
režija: Giampaolo Penco, 2024, 6 min
Ta avdiovizualni zapis pripoveduje o skupini novinarjev, snemalcev in tonskih mojstrov, ki so ustanovili agencijo za TV Koper-Capodistria, in tako zasnovali zamisel o čezmejni televiziji. Leta 1976 so pripravili oddajo Odprta meja - informativni program, namenjen slovenski manjšini v Italiji. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je oddaja prišla na dnevni spored in s tem postavila temelje za razvoj regionalnega programa v slovenskem jeziku.
16.20
Pomen in vloga televizije v čezmejnem prostoru
Mojca Petrič Bužan, odgovorna urednica TV Koper-Capodistria, soustvarjalka oddaje Lynx
Piero Pieri, avtor, televizijski režiser, radijski voditelj, urednik oddaje Lynx Magazine
Moderator: Beti Tomšič, novinarka (60 min)
Predstavljamo video prispevek z dvema kratkima reportažama iz oddaje Lynx Magazine (iz maja 2013), dvema zgodbama, ki dobro predstavljata različne pristope, s katerimi je TV-program pripovedoval o številnih vidikih življenja na italijansko-slovenski meji. Prvi predstavlja evropsko financiranje stanovanj, prinaša konkretne primere, gledalcem zagotavlja koristne informacije in hkrati nagovarja povpraševanje po stanovanjih. Drugi prispevek z bolj filozofskim pristopom prikazuje skupino Tržačanov, ki poskušajo poglobiti svoj odnos do zemlje z urejanjem zelenjavnega vrta na slovenskem Krasu, kar predstavlja poskus preseganja omejitev, navad in starodavnih kulturnih delitev.
20.30
Predpremiera sveže restavrirane kopije
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, r. Karpo Godina, 1982
Uvod v film: Andrej Šprah, docent za področje filmskih in televizijskih študijev na AGRFT-ju Univerze v Ljubljani /
Ob prisotnosti režiserja Karpa Godine
Projekcija, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, je del programa Cikel slovenskega filma v Italiji.
8. 5. 2024
GORICA
HIŠA FILMA
10.00
Furlanija-Julijska krajina: dežela filmskega mreženja
Kratka predstavitev o tem, kako je v Furlaniji-Julijski krajini, začenši z deželnim zakonom iz leta 2006, svetu regionalne kinematografije uspelo zgraditi zavidljivo »mrežo«, ki preko ohranjanja, produkcije in promocije skrbi za ovrednotenje filmske dediščine.
Piero Colussi, Cinemazero Pordenone (20 min)
10.20
Arhivski fondi Furlanske kinoteke kot pričevalci zgodovine regije
Predavanje ponuja vpogled v arhivske fonde, ki jih hrani Furlanska kinoteka, s posebnim poudarkom na tistih, ki se dotikajo zgodovinskih vprašanj meje, in tistih, ki so meje brisali, tudi o potresu, iz katerega se je rodila prav ta kinoteka.
Elena Beltrami, odgovorna za filmske zbirke Furlanske kinoteke iz Gemone (20 min)
10.40
Videmska panorama. Od Guida Galantija do danes: Center za filmsko izražanje in filmski festival Far East
Od tridesetih let prejšnjega stoletja se v Vidmu intenzivno ukvarjajo z ljubiteljskim filmom in širjenjem filmske kulture. V sedemdesetih letih je bil ustanovljen Centro Espressioni Cinematografiche (Center za filmsko izražanje), ki se je sprva ukvarjal z dokumentarnim filmom, kasneje pa se je usmeril v avtorski film. Njegova dejavnost je pridobila mednarodno razsežnost s filmskim festivalom Far East, ki v Videm prinaša vrhunske dosežke azijske kinematografije.
Giorgio Placereani, Centro Espressioni Cinematografiche Udine (20 min)
11.30
Trst in film: (skoraj) ves svet v mestu
Zapiski o razvoju filmske kulture v Trstu in o podobi mesta v filmu.
Paolo Lughi, filmski kritik (20 min)
12.00
Festivali na meji
Srednjeevropski (avtorski in žanrski) film z vidika tržaških festivalov.
Predavatelji: Nicoletta Romeo, Trieste Film Festival, Daniele Terzoli, La Cappella Underground, Sergio M. Grmek Germani, I mille occhi
Moderator: Alessandro Mezzena Lona, novinar in pisatelj (45 min)
14.30
Poletna šola vizualne etnografije v Novi Gorici
Med leti 1998 in 2010 je Nova Gorica skupaj z bližnjim Ozeljanom gostila mednarodno Poletno šolo vizualne etnografije, ki jo je organiziral Audiovizualni laboratorij znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Nova Gorica. Študentje etnologije in antropologije ter ljubitelji teh področij so z navdihujočo podporo domačih in mednarodnih mojstrov etnografskega filma ter vizualne antropologije razvijali inovativne pristope in ustvarili samosvoje filmske trenutke. Predavanje na simpoziju bo predstavilo zapuščino Goriške skozi objektiv kamere in zgodovinski pogled vizualnih etnografov.
Naško Križnar, upokojeni znanstveni svetnik (30 min)
15.00
Kako dokumentirati in arhivirati kulturno krajino? Amaterske prakse in ustna zgodovina v Nadiških dolinah
Skozi gibljive podobe in zgodbe prebivalcev zasledujemo sledi namišljene meje med človekom in naravo, med kulturo in tradicijo, med zgodovino in spominom. Kaj danes iskati v podobah, ki prikazujejo zapuščene vasi, tišine in spomine Nadiških dolin? Kako vse to ohranjati in oblikovati novo pripoved? Primer Multimedijskega muzeja SMO iz Špietra.
Dora Ciccone, SMO Slovensko Multimedialno Okno (15 min)
15.45
Zapisnik, videokamera in … oklepnik. Urgent anthropology in dokumentarni film. Študija primera: Pust. Štirje karnevali v zgornji Nadiški dolini (1989) Renata Morellija
Ljudski praznik in avanturistična produkcija etnografskega filma med strogostjo znanstvenega raziskovanja in zahtevami televizijske popularizacije.
Marco Rossitti, Oddelek za humanistiko in kulturno dediščino Univerze v Vidmu (30 min)
16.15
Avdiovizualna dediščina amaterskega filma Terske doline. Prostorski in časovni pregled
Amaterski posnetki dežele, ki jo je prizadel potres, nam omogočajo prepoznavanje različnih faz v procesu preobrazbe, ki so jih prestale vasi in kraji s tega območja. Od časa pred potresom pa vse do danes se je pokrajina premikala skozi več obdobij, vsako izmed njih pa so beležili posnetki amaterskih filmskih snemalcev.
Dario Rizzo, Center za kulturne raziskave Bardo (30 min)
8. 5. 2024
SLOVENSKA KINOTEKA
21.00
Program tretjega simpozija bomo zaključili v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Franca Giraldija, ki mu je Kinoatelje leta 2011 podelil nagrado Darko Bratina. Tokratna predstavitev Giraldijevih filmskih del je nastala v sodelovanju s kinom Cinemazero iz Pordenona, Furlansko kinoteko ter Kinoateljejem.
Meja, r. Franco Giraldi, 1996, 107'
Kras, r. Franco Giraldi, 1960, 11'
7. 5. 2024
10.00 – 13.00
GORICA
TRGOVSKI DOM, Corso Verdi 52
Delavnica o trajnostnem razvoju
Seminar je del programa Go Green Cinema, ki ga razvijata Kinoatelje in Motovila. V sodelovanju z Umanotero – Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj in IPoP – Inštitutom za politike prostora se bomo posvetili načrtovanju trajnostne mobilnosti in zelene pisarne. Udeleženci bodo pod strokovnim mentorstvom Gaje Brecelj (Umanotera) in Aidana Cerarja (IPoP) osnovno znanje in orodja, s katerimi bodo v svojih organizacijah lažje začeli načrtovati in uvajati bolj zelene prakse pri vsakodnevnem delovanju in izvedbi kulturnih dogodkov v lokalnem okolju. Spoznali bomo npr. ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa organizacije in kako pripraviti mobilnostni načrt in vplivati na spreminjanje potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev.
Program usposabljanja je del projekta Go Green Cinema (GGC), ki ga financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.
FILMOGRAFIJA
Kras
Franco Giraldi, 1960, 11'
Pretresljiv kratki dokumentarni film Kras, režijski prvenec režiserja »meje« Franca Giraldija, je posvečen njegovemu domačemu okolju. Odraščal je sicer v Trstu, a rodil se je v kraškem zaledju, v Komnu. Giuseppe Pinori – kasnejši direktor fotografije Nannija Morettija, Marca Tullia Giordane, bratov Taviani – skozi nepozabne podobe ovekoveči težko vsakodnevno delo ribičev in kmetov majhne vasi Santa Croce / Sveti Križ. Gre za hitro propadajoča vas, stisnjeno med Titovo Jugoslavijo in pobočji, ki gledajo na Tržaški zaliv. Callisto Cosulich, takrat že uveljavljen tržaški kritik, ki je tudi emigriral v Rim, je prispeval vezno besedilo. Ta dragocen liričen kratki film, posnet med božičnimi prazniki let 1959, najavlja poetiko režiserja v zrelih letih in nam pripoveduje o deželi, ki ni radodarna do ljudi in njihovega dela, ki je vpeta med morje in nebo, pa čeprav daleč od predstave, ki jo imamo o njej danes.
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Karpo Godina, 1982, 85'
Predpremiera sveže restavrirane kopije
Po koncu vojne, ko je v teku socialistična petletka, radijska hiša pošlje skupino mladih glasbenikov na teren – na delovišča delovnih brigad, v kmetijske zadruge in na gradbišča. Njihova naloga je dvigniti moralo med ljudmi. Medtem ko skušajo razveseliti množice s svojo glasbo, se mladi glasbeniki sami znajdejo v nenavadni situaciji: prevzgojevati se morajo v zavedne mladince, saj je njihov džezovski in boogie glasbeni žanr označen kot imperialistični. Vodja skupine je Maks, prekaljen lomilec ženskih src, katerega prihodnost je odvisna od uspeha turneje. Na pot se odpravijo v razmajanem avtobusu, tragikomična pripoved pa razkriva dinamike med umetnostjo, politiko in vsakdanjim življenjem v povojni družbi.
Film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica iz leta 1982 je leta 2024 digitalno restavrirala Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom.
Meja
Franco Giraldi, 1996, 107'
Gre za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev: habsburški častnik Emidio Orlich v zimi 1916 dezertira, da bi se skupaj z Italijani boril proti Avstriji; poleti 1941 pa se poročnik italijanske vojske Franco Velich vrne na svoj rojstni otok, ki je istočasno tudi rojstni kraj Emidia. Tja se vrne kot italijanski častnik, ki okreva po bitkah v Severni Afriki. Otok, ki je spadal pod Jugoslavijo, je sedaj zasedla italijanska vojska in Franco to doživlja z nelagodjem. Med bivanjem na otoku pride v konflikt z Emidijevo mamo in nečakinjo, katere zgodbo mu je v prejšnji vojni pripovedoval Simeone, moder starec, ki na trenutno situacijo gleda odmaknjeno, a z le malo upanja. Film obravnava vprašanje identitete kot nekaj nasilno vsiljenega.
Beautiful Kreplje
Dario Frandolič, 2000, 30'
Mladi par iz Slovenije potuje v Italijo. On je trgovec, ona igralka v Trstu. Ko se jima avto pokvari tik pred mejo v Krepljah, se njuna sreča sooči z nepričakovano prepreko. Med polurnim dialogom se razkrijejo različna čustva in dileme, ki spremljajo pomembno odločitev. Ganljiv portret mladega para se osredinja na soočanje z življenjskimi izzivi in gledalca spodbudi k razmisleku o lastnih odgovornostih in vrednotah.
Prešli bodo tudi to noč
Matteo Oleotto, 2002, 7'
»Bil je čas, ko je skozi Gorico, moje mesto, vsako noč prehajalo na desetine prebežnikov. Vsako noč jih je prišlo na desetine, do jutra pa so jih že pogoltnila večja italijanska mesta. Že nekaj časa se mi je v glavi porajala huda misel. Predstavljal sem si žensko, morda staro žensko, takšno kot druge, eno od tistih, ki rade opazujejo. Ona jih je opazila. Opazila je, kako hodijo pod njenim oknom. Zgodba brez psihologizmov, kot provokacija proti brezbrižnosti in mnenju mnogih “normalnih” ljudi, ki se skrivajo in opazujejo človeštvo iz svoje kuhinje.« Matteo Oleotto
Moji materi
Gregor Božič, 2005, 13'
Film je umeščen v Trst v času fašistične oblasti, ki si je na vrsto načinov prizadevala izkoreniniti slovenski jezik. Tam živeči slovenski par v strahu sprejme odločitev, da bosta sina vzgajala le v italijanskem jeziku. Fant tako odrašča kot Italijan, slovenski jezik mu je tuj. Mama se v starosti sooča z izgubo spominov, razen tistih, ki so globoko zakoreninjeni v njej. Prvič začne s sinom govoriti v svojem maternem jeziku ...
Spovednica tihotapcev
Anja Medved, 2010, 22'
»Carinarnica na meji med dvema mestoma, državama, družbenima sistemoma, med romanskim in slovanskim svetom, 65 let po končani vojni. 20. decembra 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje se Nova Gorica prvič v svoji kratki zgodovini znajde brez mejnih zapornic. Isti večer se ta travmatični prostor spremeni v prostor srečanj. V njem so nameščeni kamera, mikrofon, računalnik in zavesa, za katero je omogočeno nemoteno spominjanje. Ljudje prihajajo z ene in druge strani, s seboj prinašajo zgodbe in podobe ter jih podarjajo v skupni album spominov. Zaupani spomini ter fragmenti družinskih in arhivskih filmov, posnetih na tem območju, pripovedujejo, kako se lahko dve različni resničnosti znajdeta istočasno na istem mestu.« Anja Medved
Poklon Jožetu Dolmarku
Tkanje pogledov
Boris Jurjaševič, 2017, 74'
Dokumentarni film predstavlja Jožeta Dolmarka kot človeka različnih vedenj, zanimanj in darov – umetnostnega zgodovinarja, poznavalca književnosti, filmskega in fotografskega zgodovinarja, filmskega kritika, cineasta, scenarista, igralca ter predvsem izjemnega pedagoga in profesorja. Spoznavamo ga intimno, anekdotično in nazorsko.
Vojna besed ali spoštljiva tišina?
Leo Černic, 2020, 2'
Kratki film je nastal v okviru istoimenskega projekta, ki je imel za cilj spoznavanje orodij, s katerimi lahko raziskujemo orodja burno zapuščino 20. stoletja, natančneje obdobje med obema vojnama. Riše pot od spoznavanja preteklosti do razumevanja sedanjosti, poudarja, kako pomembno je govoriti namesto molčati ter spodbuja pogum in odprtost v dialogu kot ključa do razrešitve konfliktov in sobivanja.
(Ne)vidni zidovi
Giulio de Paolis, 2023, 20'
Predpremiera filma
Dokumentarec je dnevnik, intimna zgodba, ki zgolj opazuje vsakodnevno življenje režiserja in številnih prebivalcev goriškega prostora. Izrisuje se zgodba teritorija, ki poskuša preseči svojo preteklost, čeprav nekatera zgodovinska vprašanja še niso povsem razrešena.
