Program čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji

datum: 24.09.2024

kategorija: novice

8. do 13. oktober 2024

 

V prostorih Borgo Cinema v Gorici se je danes z novinarsko konferenco zgodila predstavitev čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione. Med 8. in 13. oktobrom 2024 se bo odprla nova stran v zgodbi o gradnji čezmejne filmske skupnosti, ki ima v goriškem somestju globoke korenine. Film je v tem prostoru doma, prežet z očitnimi in skritimi sledmi preteklosti, ki jih želimo skozi festival Poklon viziji in druge projekte ponovno obuditi ter postaviti v ospredje. Letos, ob 25. obletnici nagrade Darko Bratina, dogodek postaja več kot zgolj poklon filmskim ustvarjalcem – odpira prostor za refleksijo o filmu kot sili, ki odpira skrite plasti resničnosti, presega omejitve prostora in časa ter na novo zariše meje našega dojemanja sveta. 

Festival prinaša eklektičen program Prvih Poletov, kjer bodo mladi ustvarjalci predstavili svoje sveže in izvirne filmske vizije, ujeti v kratko formo, ki odraža raznolikost zgodb in perspektiv z vsega sveta. Prav ta eklektičnost je srž sklopa filmov Eklektik Film iz sekcije Prvi Poleti, ki smo  ga prvič prikazali na novinarski konferenci. V Borgu Cinema predstavljamo štiri izjemne filme, ki gledalca potopijo v svet instalacij, eksperimentov in meditacije, s projekcijami dvakrat na dan med 24. 9. in 12. 10. ob 11. in 17. uri. 

Posebna pozornost na festivalu bo namenjena filmskim mojstrovinam, ki se pogumno soočajo z najbolj perečimi temami sodobnega časa, tudi težkim temam, kot sta vojna in njene posledice, skozi izjemne filme, kot sta Povojna in Mož, ki ni mogel molčati. Festival tako s svojo bogato in raznoliko vsebino gradi mostove med kulturami in generacijami, ponuja prostor za dialog in razmislek ter spodbuja nastanek nove filmske skupnosti, ki presega meje in pričakuje prihodnost z odprtimi očmi.

V sodelovanju s partnerskimi institucijami smo pripravili raznolik in bogat program filmskih vsebin, vključno s projekcijami ob prisotnosti avtorjev, strokovnimi srečanji in delavnicami. Ti dogodki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo ponudili priložnost za kakovostno druženje ter izzvali premislek o vizijah prihodnosti družbe, ki jo soustvarjamo. Festival, ki temelji na vrednotah medkulturnega dialoga, je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in ponuja vpogled v leto 2025, ko bodo goriške ulice zasijale kot središče svežega čezmejnega dogajanja. Vzporedno pa nas filmske zgodbe ponesejo v Ljubljano (Cankarjev dom in Slovenska kinoteka), Špieter (Slovensko medialno okno) in Trst (Gledališče Miela)  – kraje, kjer bo filmska umetnost zasijala v vsej svoji izrazni lepoti. 

Festival ni le poklon filmski umetnosti, temveč tudi kraj, kjer film postane ogledalo družbi in orodje za globlji premislek o svetu, ki ga ustvarjamo. V središču dogajanja je prestižna nagrada Darko Bratina, ki jo Kinoatelje letos že 25. namenja tistim avtorjem, katerih filmi niso zgolj zgodbe, temveč transformativne vizije, ki nas pretresejo, prebudijo in spodbudijo k spremembam.

Nagrado Darka Bratine podeljuje Kinoatelje od leta 1999 v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa, filmskega kritika in senatorja Italijanske republike, ki je cenil film kot sredstvo za razumevanje lastne identitete.

 

Nagrado Darko Bratina 2024

prejme francoski režiser Nicolas Philibert

V letu 2024 nagrado Darko Bratina prejme francoski režiser Nicolas Philibert za svoj filmski opus, v katerem zadnja štiri desetletja dokumentira osrednje paradigme, ki vrtijo sodobni svet: pohlep in moč ter norost in njeno drugo plat, lucidnost. Lucidnost kot vizijo. Medtem ko s svojo nevsiljivo kamero bedi v psihiatričnih bolnišnicah, snema orangutane za stekli živalskih vrtov ali se pogovarja z izprijenimi direktorji vodilnih multinacionalk, Nicolas kaže svet natančno takšen, kot smo mu ga zapustili trenutek pred tem. Ustanove, v katerih se znajde, odražajo ujetost sodobne družbe, razpirajo stanje stvari in razkrivajo najnežnejše in najtemnejše podrobnosti človekovega vedenja. Spreminja jih v mozaike, v obraze posameznikov in skupin ter jim daje pomene, ki gledalca neizbrisano zaznamujejo. Ponudi nam vizijo sveta, kjer se nenehno srečujeta odprtost dialoga in najbolj osvobojena drugačnost.

“Nekateri filmski ustvarjalci začutijo svet, še preden ga pogledajo skozi oko kamere. Ga razkrivajo, namesto da bi ga zgolj prikazovali. Ga osvetljujejo, ne uprizarjajo. Ne snemajo zgolj življenja, temveč si prizadevajo, da bi preprosto oživili to, kar obstaja. In temu dali smisel. Vse našteto počne Nicolas Philibert,” o njem razmišlja Patricija Maličev, programska kuratorka festivala Poklon viziji.

25 let nagrade Darko Bratina

Nagrado podeljujemo v letu stoletnice rojstva Franca Basaglie, vizionarja, ki je revolucionarno spremenil psihiatrijo, začenši prav v goriški psihiatrični bolnišnici, kjer še danes deluje Park Basaglia.

V sklopu 25-letnice nagrade bomo obeležili zapuščino Darka Bratina tudi s posebnima filmskima dogodkoma in usmerili pogled na tematike, ki so bile blizu Bratini, in raziskali meje, ki jih je prečkal – ne le geografske, temveč tudi kulturne in miselne. Prvi je film ET(h)NOS: Anche noi. Tudi mi v režiji Borisa Palčiča, ki daje glas istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in ustanovitelju Kinoateljeja, goriškemu senatorju Darku Bratini, raziskuje kulturno dediščino in vpliv teh dveh osebnosti na čezmejni prostor. 

S posebno projekcijo pa se bo predstavil film Kino Volta Martina Turka, ki pripoveduje zgodbo o skupini neustrašnih podjetnikov, ki so na prelomu 20. stoletja v Avstro-Ogrskem mestu Trst odprli prvo stalno kino dvorano na Irskem – Kino Volta. Na čelu tega podviga je bil nihče drug kot angleški učitelj iz Dublina, James Joyce.

 

Vizionarji: drzna in inovativna dela evropskih režiserjev

V duhu širitve programa, ki se odvija ob snovanju Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ter z željo v naš prostor pripeljati prodorne avtorje in avtorice, smo v letu 2023 razširili program s sekcijo Vizionarji. Cilj je osvetliti drzna in inovativna dela evropskih režiserjev. Letos so to avtorji enega kratkometražca, ter enega igranega in enega dokumentarnega celovečerca. Film Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Slijepčevića in direktorja fotografije Gregorja Božiča raziskuje troje obrazov vojnega zločina – storilca, žrtve in tihe priče – in je prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu. Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc in direktorja fotografije Mitje Lična pripoveduje o mladem neznancu, ki poruši navidezno popolno družinsko dinamiko, film pa je prejel več nagrad, premierno je bil prikazan na festivalu Tribeca in je slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Dokufilm Povojna režiserke Birgitte Stærmose razmišlja o dolgoročnih posledicah vojne skozi zgodbo štirih otrok iz Prištine, s svetovno premiero na Berlinalu in projekcijami na številnih mednarodnih festivalih.

 

Sodelovanja s Ceau Cinema! in Istrsko filmsko komisijo

V okviru partnerstva s festivalom Ceau, Cinema! iz Temišvara bomo letos sekcijo Ekskurzija posvetili prav Romuniji. Ta posebni segment bo predstavil izbor romunskih kratkih filmov, v gosteh bosta režiserki Andreea Chiper in Teona Galgoțiu. Slednja se bo na festivalu predstavila tudi s svojo poezijo. Ob tem bomo v prostorih BorGO cinema v Gorici postavili 3D-razstavo, ki združuje razvijajoče se mreže festivalov, v katerih sta vsak zase ustvarila vesolje filmov, ki odražajo identitete in zgodbe svojih regij. Na festivalu bodo z nami tudi predstavniki Istrske filmske komisije iz Pule, ki se tokrat predstvaljajo s kratkometražnim programom mladih avtorjev iz Istre.

 

Kinotečni pogled: Oziranje v zgodovino filma

Kinotečni pogled, program kratkih filmov in predavanj, združuje dela dveh kultnih cineastov, nekonvencionalnih filmskih umetnikov, neodvisnih ustvarjalcev, ki sta vzpostavila nov filmski jezik in ustvarila filmsko zapuščino, v katero bomo še dolgo uperjali pogled. V letu 2024 bo sekcija pod vodstvom Žige Brdnika posvečena Jožetu Pogačniku, angažiranemu in poetičnemu slovenskemu cineastu, ki je navdihoval generacije mladih filmskih ustvarjalcev. Milena Lazić bo kot kuratorka počastila Cecilio Mangini, prvo italijansko režiserko dokumentarnih filmov.

 

Prvi Poleti: nove filmske govorice

Več kot petdeset kratkometražcev iz svetovne produkcije bo vnovič našlo domovanje v sekciji Prvi Poleti, kjer veliko platno preplavijo sveži in inovativni kratki filmi najrazličnejših žanrov, ki težijo k odkrivanju novih filmskih govoric. Mednarodna žirija bo v uradnem tekmovalnem programu izbirala najboljši kratki film, prikazali pa bomo tudi kratkometražce študentov z Akademije umetnosti z Univerze v Novi Gorici, DAMS-a z Univerze v Vidmu, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo z Univerze v Ljubljani in Akademije dramskih umetnosti iz Zagreba ter drugič v program umestili tudi filmska dela srednješolcev iz Gimnazije Nova Gorica, strokovne šole R. M. Cossar in L. da Vinci v Gorici in CHS-ja v Beljaku. Veliko platno bo zajela sveža in razburljiva kombinacija novih in tradicionalnih filmskih oblik. 

 

Vablejni k razkrivanju programa in vsebin na prenovljeni speltni strani festivala.