GORJAN BÀRNABO

Barnabo delle montagne

Italija, 1994, barvni, 124'

na sporedu:

Izola, 25/11/2017, ob 20.30

Špeter Slovenov, 26/11/2017, ob 20

 

režija: Mario Brenta

scenarij: Mario Brenta, Angelo Pasquini, Francesco Alberti, Enrico Soci (po literarni predlogi Dina Buzzatija)

fotografija: Vicenzo Marano

glasba: Stefano Caprioli

montaža: Roberto Missiroli

igrajo: Marco Pauletti (Bàrnabo), Duilio Fontana (Berton), Carlo Caserotti (Molo), Antonio Vecellio (Marden), Angelo Chiesura (Del Colle), Elisa Gasperini (babica), Alessandra Milan (Ines), Francesca Rita Giovannini (Tonijeva vdova), Marco Tonin (Dario), Pino Tosca (vodja emigrantov), Alessandro Uccelli (mladi emigrant), Mario Da Pra (inšpektor), Gianni Bailo (kapetan)

producent: Tommaso Dazzi

produkcija: Nautilus Film, RAI, Istituto Luce, Les films Number One, T&C Film, S.S.R.

 

vsebina

 

Bàrnabo ima le nekaj več kot 20 let, ko pristane med gozdnimi čuvaji, ki jih vodi stari komandant Del Colle. Nekega dne pa slednjega, tako kot pred tem že tudi Daria, najpogumnejšega med čuvaji, ubijejo tihotapci. Čuvaji in kmetje organizirajo lov nanje, a za njimi se izgubi vsaka sled. Po dolgotrajnem, napornem in neuspešnem lovu po gorah, ko že prično razmišljati o tem, da bi z njim zaključili, pa se Bàrnabu ponudi velika priložnost. Zagleda namreč tihotapce in lahko bi jih aretiral, a se prestraši in ti ponovno zbežijo. Bàrnabo doživi ponižanje, saj ga čuvaji izključijo. Spusti se v dolino in postane kmet. Po nekaj letih se vrne v gore, a med čuvaje ga nočejo znova sprejeti. Sprejme delo čuvaja zapuščene vojašnice. Ne dolgo zatem se vrnejo tudi tihotapci. Bàrnabo je edini, ki jih izsledi. Puško usmeri proti njim in pripravljen jo je tudi uporabiti, saj upa, da se bo tako odkupil za svoj stari greh. A strela ni in ni slišati. Medtem pa tihotapci ponovno izginejo v gozdu. 

 

komentar

 

»Počasno in asketsko delo, ki ga zaznamuje vseprisotna tišina in resnično redki dialogi. Dogajanje se umakne in prepusti mesto prodornemu opazovanju in razmišljanju. Ob sami ljubezni do gora, se avtor posveti tudi conradovski temi (iz romana Lord Jim), tisti o drugi priložnosti, s pozitivnega vidika. Slog bi lahko označili za upočasnjeno orgijo askeze. Delo, ki terja, da pozornost usmerimo h komaj opaznim trenutkom magije, k trzljajem srca, grožnjam narave.«

 

Morando Morandini

 

Nagrade:

Zlati kikito za najboljšo režijo na Filmskem festivalu Gramado 1994

Posebna omemba kritike na Filmskem festivalu Gramado 1994

Zlati Antigone na  Festivalu mediteranskega filma Montpellier 1994