ČRVOBER

Vermisat
Italija, 1975, čb/barvni, 83'

na sporedu:

Gorica, 29/11/2017, ob 20

 

režija: Mario Brenta

scenarij: Pier Giuseppe Murgia, Mario Brenta

fotografija: Dimitri Nicolau

glasba: Nicola Piovani

montaža: Sergio Nuti

igrajo: Carlo Cabrini (Luigi Tagrama – Vermisat), Maria Monti (Maria), Leila Durante (lastnica), Bruno Ciangola (lastnik), Orazio Stracuzzi (zdravnik), Alberto Borzi (bolničar), Bruno Biasibetti (lastnik trgovine)

produkcija: Eucarpia Film, RAI

 

vsebina:

Luigi Tagrana je komaj kaj več kot ime. Je eden tistih članov družbe, za katerega se zdi, kot da sploh ne bi zares obstajal, saj je brez dela in brez stalnega naslova, prav tako pa nima prijateljev in znancev, večino časa pa preživi v samoti, na samem robu družbe. Skoraj dobesedno, saj se preživlja s tem, da na obronkih mesta išče kanale, v katerih nabira črve, ki jih prodaja kot vabo za ribiče. Najti ga ne more niti policija, ki mu je za petami, zaradi obtožb zlorabe, zapostavljanja noseče žene in klateštva. Za trenutek se pojavi v sanatoriju, iz katerega pa hitro zbeži; pristane v zaporu, a je kmalu zopet zunaj; oglasi se v bolnišnici in v njej ne zdrži. Le v tisti baraki, kjer mu družbo dela še ena osamljena in otožna duša, cenena prostitutka Maria, se mu za kratek čas zazdi, da je vendarle še vedno človeško bitje. A tudi ta trenutek ne traja prav dolgo. Še huje: tisto, kar sledi, njegovo bolečino in ponižanje le še stopnjuje.

 

komentar

»Nenavadni prvenec Benečana Brente, za katerega je na festivalu v Saint-Vincentu prejel nagrado za najboljše debitantsko delo. Zadržano tragična parabola o institucionalnem nasilju, ki razkriva robato sposobnost opazovanja/sposobnost neolepšanega opazovanja in brezkompromisno lucidnost, a prav tako globoko spoštovanje in obzirnost: v njej ni prostora za dajanje odpustkov nasilju, za sprejemanje grdobij in grdega, kot tudi ne za polemično in pridigarsko ogorčenje.«

 

Morando Morandini

 

Nagrade:

Zlati globus za najboljši režijski prvenec 1975