ET(H)NOS ANCHE NOI TUDI MI

Italija, 2004, barvni, 38'

na sporedu:
Gorica, 20/10/2017, ob 14

Izola, 25/11/2017, ob 19  

 

dokumentarni film (Fulvio Tomizza & Darko Bratina)

 

scenarij: JOŽE DOLMARK, BORIS PALČIČ
režija: BORIS PALČIČ
direktor fotografije: RADOVAN ČOK
glasba: ALEKSANDER IPAVEC
asistentka režije:  MATEJA ZORN
montaža: PETER SAMEC
producent: ALEŠ DOKTORIČ
produkcija: KINOATELJE, 2004

 

Vsebina:

Dokumentarni film, daje besedo istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi in ustanovitelju Kinoateljeja, goriškemu senatorju Darku Bratini. Izraža vrednote dveh mož, ki sta pripadala lokalnosti v znaku tiste globalnosti sveta, v katero sta sicer gotovo verjela. Lastno identiteto sta si predstavljala kot kompleksno in slojevito. Verjela sta v dialog in v preplet med narodi, ker nista bila zaverovana sama vase. Odklanjala sta ideologije in prakse, ki so poudarjale nacionalistično zaprtost in vodile v napetost in iracionalizem, predvsem v medetničnih odnosih. Oba sta čutila tudi veliko solidarnost do šibkejših. Bratina je bil politik, ki je izhajal iz socioloških in splošno znanstvenih premis, sledil pa je tudi tistemu, kar je v srcu pisateljev, kot je bil Tomizza – resnica, ki ne prenese redukcije na kakšen pristranski interes. In prav to, da nihče od njiju ni bil pristranski (Bratina je bil vpisan v stranko), da sta se zoperstavljala z mislijo in srcem katerikoli homologaciji, prav to ju postavlja v svojevrsten intelektualni tandem, pri katerem sta bili obe kolesi neodvisni in prav zato toliko bolj zmogljivi. To, kar je bila za Tomizzo Istra z vsemi pomeni, ki jih je skrivala v sebi, je bil v nekem smislu za Bratino svet filma. V svojem simbolnem univerzumu je film ustvarjal absolutno resničnost, ki je bila v filmski fikciji lahko tudi možna resnica. Tomizza je bil raziskovalni pisatelj, Bratina je verjel v moč znanja. Oba sta torej zasledovala resnico globljih mehanizmov družbe in ljudi, tistih dolgih trajanj, ki bi lahko omogočila trajnostno sobivanje in boljše življenje na tem svetu vsem tistim skupnostim, ki so si izbrale to mejo za svoje dostojanstveno domovanje.

 

komentar

»Dve velike osebnosti, Darko Bratina (1942-97) in Fulvio Tomizza (1935-99), sta zapustili pečat na tem lepem in zgodovinsko burnem ozemlju. Oba sta z zavzetostjo govorila o stvari skupnega življenja na obeh straneh meje, o sožitju narodov in njihovih različnih kultur, o medsebojnem razumevanju in o obojestranski strpnosti. Verjela sta, da so to stvari, ki se jih ljudje lahko dotaknemo, vzljubimo in skupno gojimo. Verjela sta, da se človekovi očesi hočeta preliti ena v drugo kot dve sosednji jezeri. V bodočem skupnem evropskem domu. Biti skupaj.”

 

Izajava koscenarista, Jožeta Dolmarka