SLOITA

PRIJETNA MRTVA DEKLETA

Fine mrtve djevojke

Hrvaška 2002, 35 mm, barvni, 70'

na sporedu:
Ljubljana, 26. 11. 2016


PRIJETNA MRTVA DEKLETA

(Fine mrtve djevojke, Hrvatska 2002, 35 mm, barvni, 70')
režija: Dalibor Matanić
scenarij: Mate Matišić, Dalibor Matanić
fotografija: Branko Linta
montaža: Tomislav Pavlić
glasba: Jure Ferina & Pavle Miholjević
igrajo: Olga Pakalović, Nina Violić, Inge Appelt, Krešimir Mikić, Ivica Vidović, Jadranka Đokić, Milan Štrljić, Zdenko Sertić Krieger, Marina Kostelac, Boris Miholjević, Mirko Boman, Janko Rakoš, Ilija Zovko
producent: Jozo Patljak
produkcija: Alka Film

 

 

Iva in Marija nista le ljubimki, pač pa že več let živita v stabilni in trdni skupnosti. Tako se nekega dne odločita, da je že skrajni čas za življenje v skupnem gospodinjstvu in s to mislijo pričneta iskati stanovanje, ki bi jima omogočilo mirno in varno sožitje. In že kmalu ga najdeta v hiši, kar se na prvi pogled zdi značilna zagrebška stanovanjska skupnost: večstanovanjska hiša, v kateri dominira lastnica Olga, ki z zadržanim možem in odraščajočim sinom Danijelom živi v stanovanju pod njunim, ob njih pa so njuni novi sosedi še prostitutka Lidija, zlorabljena gospodinja, vdovec, ki ima v svojem stanovanju še vedno truplo svoje nedavno umrle žene ter ginekolog, ki na črno opravlja abortuse. A udejanjenje njunih snov, njuno skupno življenje, ne traja prav dolgo, saj Olga kmalu izve, da sta dekleti pravzaprav par.


Vpogled v z norostjo in nestrpnostjo prepojene hrvaške družbe neposredno po krvavi vojni, s katerim je Matanić navdušil tako stroko kot tudi najširše občinstvo. Matanić je svoje delo ob številnih priložnostih označil tudi kot portrtet generacije, katere življenje gravitira okrog mnoštva na novo zraslih supermarketov. Matanić je leta 2002 z njim zmagoslavno nastopil na festivalu v Pulju, saj je osvojil veliko večino najpomembnejših nagrad, od velike nagrade žirije, velike zlate arene za najboljši film, nagrade oktavijan, ki jo podeljujejo hrvaški filmski kritiki, pa vse do nagrade občinstva. Enako uspešen je bil tudi v tujini, a ne zgolj na festivalskih dogodkih: v številnih državah so ga odkupili tudi za klasično kinematografsko distribucijo (celo v Združenih državah, v Nemčiji, na Poljskem ipd.).