Srdan Golubović, Srbija
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2020
MOTIVACIJA
Srdan Golubović v svojih filmih portretira resničnost posttranzicijske srbske, pravzaprav katerekoli, družbe in z zdaj že prepoznavno filmsko naracijo niza zgodbe o moči skorumpiranih politično-ekonomskih sistemov, ki za seboj puščajo pokopališča ne samo usod posameznikov, temveč tudi idealov. S svojo specifično filmsko govorico upoštevajoč zgodovinske in družbene posebnosti razkriva, kako se na skrajnem robu globalnega konteksta sodobnega življenja soočamo s tveganji neprimerljivih, kataklizmičnih razsežnosti, ki izhajajo iz križanja parcialnih in enostranskih ciljev posameznika in skupnosti.
Celoten posnetek svečane podelitve nagrade Darko Bratina.
CITATI
»Ker sem po rodu Črnogorec, sem, tako kot vsi Črnogorci, obremenjen z Njegoševo zapuščino. Vse življenje sem si postavljal vprašanje: človečnost ali junaštvo. Seveda je človečnost pomembnejša – braniti drugega pred zlom, ki ga nosimo v sebi, je vedno večje junaštvo od tistega, da braniš sebe pred zlom drugega. Stopiti nekomu v bran je nekaj najbolj plemenitega, kar lahko storimo v življenju.«
»Menim, da je vse, kar se nam dogaja v življenju v tem času, neverjetno zanimivo, ta divji neoliberalizem, ki smo mu priča tudi v Srbiji, ta grozljiva razdvojenost družbe, popolno izumiranje srednjega sloja. Obenem pa se nam pred očmi kaže popolna izgubljenost posameznkov. Orwell je imel prav. Dobro so nas zapakirali, še bolj elegantno, kakor je predvidel …«
BIOGRAFIJA
Srdan Golubović se je rodil leta 1972 v Beogradu, njegov oče je bil filmski režiser Predrag Golubović. Na beograjski Fakulteti za dramske umetnosti je diplomiral iz režije. Med študijem je posnel več krajših igranih filmov, med katerimi je najbolj znan Trojka; zanj je leta 1994 prejel zlato medaljo mesta Beograd za najboljši debitantski film na festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma. Leta 1995 je režiral eno od zgodb omnibusa Paket aranžman z naslovom Herc minuta. Leta 2001 je posnel svoj prvi igrani celovečerni film Absolutnih sto (Apsolutnih sto), ki je bil sprejet na več kot 30 mednarodnih filmskih festivalov in je prejel vrsto nagrad. Uspeh je doživel tudi njegov drugi celovečerec Past (Klopka), ki ga je posnel leta 2007, svetovno premiero pa je doživel na Berlinalu. Film je prejel vrsto nagrad, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za tujejezičnega oskarja. Leta 2013 je posnel celovečerni film Krogi (Krugovi), leta 2020 pa celovečerec Oče (Otac). Skupaj z ženo Jeleno Mitrović vodi produkcijsko hišo Baš Čelik. Je profesor filmske režije na beograjski Fakulteti za dramske umetnosti.
Ob koncu devetdesetih let je bil zaradi svojih političnih in ideoloških prepričanj večkrat zaprt. »Nekoč so me, ker se niso več mogli spomniti, zakaj bi me aretirali tokrat, zaprli zato, ker naj bi sosedu ukradel gumo. Sebe doživljam kot pripovedovalca zgodb. Gledalce poskušam presenetiti, prestrašiti, razjokati … Zato se trudim, da temu primerno filmske zgodbe tudi strukturiram. Poskušam vzpostavljati ravnotežje med čustvi in razumom – trudim se, da bi ta emocija ostala avtentična, elementarna in da niti za trenutek ne bi postala patetična.«
FILMOGRAFIJA IN NAGRADE
Absolutnih sto (Apsolutnih 100, 2001): Thessaloniki Film Festival, nagrada občinstva; Cottbus Film Festival, posebna nagrada, nagrada FIPRESCI, nagrada ekumenske žirije.
Past (Klopka, 2007): Art Film Festival, nagarada modri angel; Cinequest San Jose Film Festival, nagrada za najboljšo režijo; Milano International Film Festival Awards, nagrada za najboljšo režijo, Sofia International Film Festivala, grand prix; Trieste Film Festival, nagrada občinstva, Wiesbaden go East, najboljša režija.
Krogi (Krugovi, 2013): Sundance, posebna nagrada žirije; Berlinale, nagrada ekumenske žirije v sekciji Forum, Sofia International Film Festival, nagrada občinstva. Pulj 2013 Zlata arena za najboljšo manjšinsko koprodukcijo, najboljšo režijo in najboljšega igralca, diploma Hrvaškega društva filmskih kritikov. Sarajevo Film Festival, nagrada občinstva. Srbski kandidat za najboljšega tujejezičnega oskarja 2014.
Oče (Otac, 2020): Berlin International Film Festival, nagrada občinstva, nagrada ekumenske žirije.
