Stefan Komandarev, Bolgarija

Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji 2023

 

 

MOTIVACIJA

Kinoatelje podeljuje nagrado Darko Bratina 2023 bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu za njegov poglobljen filmski opus dokumentarnih in igranih filmov, ki je v preteklih treh desetletjih s prepoznavno naracijo kritičnega premišljevalca sodobnosti zaznamoval ne samo bolgarsko, temveč tudi evropsko kinematografijo.

V vlogi kronista družbeno-političnih razmer delavskega razreda Komandarev filma ne izrablja le kot sredstva za kritiko strukture moči in protesta v interesu družbene reforme, temveč s filmskim jezikom socialnega realizma vztrajno premišljuje o državi na večnem razpotju, ki je polna kontradikcij in boleče preteklosti. Gledalca prisili, da se sprašuje o pomenu ideologije in veroizpovedi, državnih in etničnih meja, o socialnih neravnovesjih ter politični korupciji. Socialno pravičnost namreč režiser razume kot ključno za prehod v družbo, v kateri sta enakopravnost in solidarnost temeljni vrednoti, dostojanstvo posameznika pa neodtujljivo.

 

BIOGRAFIJA

Stefan Komandarev je eden najbolj mednarodno prepoznavnih in nagrajenih sodobnih bolgarskih cineastov, deluje kot režiser, producent in scenarist. Rodil se je leta 1966 v Sofiji, tedaj še prestolnici komunistične Ljudske republike Bolgarije. Sprva se ni odločil za študij, ki bi vodil v filmsko ustvarjanje, a je njegovo izbiro študijske smeri že narekovala želja po pozornem opazovanju in razumevanju, po diagnozi notranjih vzgibov človeka. Leta 1993 je namreč diplomiral iz medicine Medicinski fakulteti v Sofiji in nato štiri leta delal kot psihiater na tamkajšnji pediatrični kliniki. Njegova zagnanost do socialnih in psiholoških diagnoz se je nato preoblikovala, spremenila diskurz: podal se je na katedro filmske in TV-režije na Novi bolgarski univerzi, kjer je svojo drugo diplomo dobil leta 1998.

Že takoj naslednje leto je ustanovil lastno produkcijsko hišo Argo Film. Začeli so s produkcijo kratkih filmov, reklam in glasbenih videospotov. Hitro je nastal njegov celovečerni prvenec, Pasje zavetišče (Pansion za kučeta), ki je bil premierno prikazan leta 2001 na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Zatem je posnel dva dokumentarca, Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002) in Azbuka na nadeždata (Abeceda upanja, 2003), ki raziskujeta meje med vasmi, državami in veroizpovedmi, ter v razpokah med njimi odkrivata pomen skupnosti in poglede v mogočo nerazmejeno prihodnost.

Uspehom navkljub je sledila dolgoletna pot do drugega celovečernega filma, ki je bila težavna, zaznamovana z več spotikami in ovirami kot odprtimi vrati. Iz naslova filma tega ne bi mogli ugibati. Drugi igrani celovečerec Komandareva kljubovalno in optimistično pravi: Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom. Scenarij zanj je nastal po literarni predlogi avtobiografskega romana bolgarskega pisatelja Ilije Trojanova. Snemali so ga v štirih različnih državah in v petih jezikih, v mednarodni koprodukciji je sodeloval tudi slovenski producent Danijel Hočevar s produkcijsko hišo Vertigo. V filmu je enega od protagonistov upodobil legendarni srbski igralec Miki Manojlović, ki je tudi kasneje ostal v igralskem ansamblu Komandarevih filmov. Film je Ameriška filmska akademija uvrstila v ožji izbor za tujejezičnega oskarja, podrl pa je tudi državni rekord v okviru predvajanja v kinematografih, saj je bil distribuiran v 93 državah.

Zatem se je vrnil k dokumentarizmu s filmom The Town of Badante Women (Mesto žensk Badante), portretom severozahodne Bolgarije, kjer leži Varshets, mesto brez žensk. Medtem ko ženske služijo denar kot negovalke starejših in bolnih oz. »badante« v Italiji, moški prevzemajo vsa dela, tudi tista, ki so jim po spolni vlogi sicer tuja. S filmom Sadilišteto (The Judgement, 2014) se je pomaknil na bolgarsko-turško-grško mejo z zgodbo o aktualnih migracijah v času sirske vojne, ki držijo zrcalo begu iz držav Vzhodnega bloka. Sledilo je snovanje »bolgarske trilogije« o družbeni neenakosti in moralnih dilemah, ki pestijo Bolgarijo in širše tudi Evropo. V sklopu trilogije sta nastala celovečerca Posoki (Smeri, 2017) in V krag (Krogi, 2019), od katerih je bil prvi premierno prikazan v tekmovalnem programu Un Certain Regard, sekciji filmskega festivala v Cannesu. Kot pravi sam, ga v teh filmih zanima »orisati realistično sliko sodobne Bolgarije.« Pred zaključkom trilogije je naredil še dokumentarec Life from Life (2021), ki usmerja pogled v težavno in dolgoletno čakanje na presaditev organov v Bolgariji.

Njegova nova drama Urotsite na Blaga (Blaga's Lessons), ki predstavlja končni del bolgarske trilogije, bo svetovno premiero doživela na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih. Vnovič se je posvetil sodobni družbeni stvarnosti, tokrat skozi oči upokojene učiteljice, ki postane žrtev telefonske prevare, kar jo prisili v delo za telefonske goljufe. »Vestno predstavljanje in razumevanje resničnosti je prvi pogoj za njeno spreminjanje, edini pogoj za aktivno delovanje,« pravi režiser.

Komandarev živi v Sofiji, je predavatelj na filmskem oddelku Nove bolgarske univerze, član Združenja bolgarskih filmskih režiserjev, Združenja bolgarskih filmskih producentov in Evropske filmske akademije.

 

 

»S prijatelji se šalim, da je zdravnik vedno zdravnik. V tem pa tudi v prejšnjem filmu je nekako naš pacient bolgarska družba – ne le bolgarska družba, ampak evropska družba, 30 let po padcu berlinskega zidu. In seveda poskušamo obravnavati to družbo z nekaj humorja, nekaj drame. Morda je diagnoza, morda psihoterapija, morda obdukcija, operacija. [Smeh.] Ne vem. Občinstvo bo povedalo. A vsaj poskušamo, ker mislim, da je to dolžnost vsakega filmskega ustvarjalca – ne toliko zabavati, ampak postavljati vprašanja. Predstaviti probleme. In morda se bo kaj zgodilo. Verjamem, da lahko film spremeni stvari.«

- Stefan Komandarev, iz intervjuja v reviji Variety

 

Želja po enakopravnosti in ekonomski varnosti – socialna razslojenost v Bolgariji je enormna - predstavlja v filmih Stefana Komandareva osnovni narativ. Tudi zato gledalca ves čas sooča z obupom posameznika v boju za golo preživetje ..., ali kot pravi eden od njegovih protagonistov: »Evropa« se tu konča, in nikoli začne.

- Patricija Maličev, programska selektorica festivala Poklon viziji

 

 

IZBRANA FILMOGRAFIJA

- Balon (1997)

- Pansion za kučeta (Pasje zavetišče, 2000),

- Hljab nad ogradata (Bread Over the Fence, 2002),

- Azbuka na nadeždata (Abeceda upanja, 2003),

- Svetat e goljam i spasenie debne otvsjakade (Svet je velik in rešitev je za vogalom, 2008),

- The Town Of Badante Women (2010),

- Sadilišteto (The Judgment, 2014),

- Posoki (Smeri, 2017),

- V krag (Rounds, 2019),

- Life from Life (2021),

- Urotsite na Blaga (Blaga's Lessons, 2023)