Sejem pripadnosti

r. Danijel Jarc

scnarij in režija: Danijel Jarc

asistent režije: Igor Devetak

fotografija: Janez Kališnik

snemanje zvoka: Frane Povirk

montaža: Ana Zupančič

glasba: Ilija Šurev

predstavnika produkcije: Igor Prinčič, MIlan Blažin

nastopajo: Orjana Velikonja, Alenka Kranjc

glas: Mariagrazia Plos, Alenka Vidrih, Riccardo Canali, Adriano Giraldi

odgovorni urednik kulturnega progama TV Slovenije: Jaroslav Skrušny

truka: Rasto Novakovič

grafika: Marko Samec

obdelava posnetkov: Filmski laboratorij TV Slovenija

snemanje dialogov: Studio Zanin, Gradisca d'Isonzo

oblikovanje zvoka: Igor Laloš

asistent obdelave zvika: Peter Potočnik

produkcija: Kinoatelje, TV Slovenija Ljubljana

 

leto: 1992

trajanje: 54 min

format: 4:3

 

K nastanku filma so prispevali: Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Gorizia; HIT, Nova Gorica; Kulturni dom, Gorizia

Film je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije

Zahvale: Marko Sosič, Francesco Macedonio, Andrej Mlakar, Jože Babič, Boris Peric, Sandro Rossi, Giorgio Zichichi, il Kinoatelje in vsem, ki so pripomogli k nastanku filma

 

Sinopsis

Srednjemetražni film o Gorici, v katerem igra mesto »glavno vlogo«. Gorico spoznavamo na več načinov, preko Lidijine pripovedi, preko raziskave, ki jo pripravlja za turistični vodnik in preko njenih spominov na novogoriško prijateljico Urško. Spomin na Urško je Lidiji le pretveza, da razmišlja os svoji Gorici, o mestni preteklosti, o meji in o pripadnosti.

Pripadnost je nevidna nit, ki se vije skozi velik del filma. Urška je sledila Stanku, ker mu »pripada«. Stanko je šel na hrvaško fronto, ker je čutil pripadnost narodu in Lidija je ostala, ker pripada Gorici. Dogajanje se odvija med sejmom Sv. Andreja, ki je priložnost za stike in trgovanje in ima za Gorico že simbolni pomen. Na eni strani praznično vzdušje sejma, lagodnost in umirjenost goriškega vsakdana, na drugi pa napetost, ki se stopnjuje v Lidijinem razmišljanju o svetovni vojni, o meji kot njeni tragični posledici in o človeškem »živalskem nagonu«, ki ga nekateri spretno prikrivajo prav s pripadnostjo. V filmu mejniki zasedajo Gorico, korakajo nanjo.

V Lidijinih mislih se meja in pripadnost prepletata. Gorica in Nova Gorica sta v njenem srcu eno samo mesto, enoten pojem.