ODTISI SVETLOBE
Spletna proslava ob kulturnem prazniku 2021
Na Kinoateljejevem YouTube kanalu!
Osrednjo proslavo Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku za leto 2021 sta krovni organizaciji SKGZ in SSO zaupali ekipi Kinoateljeja. Prireditev z naslovom ODTISI SVETLOBE. Tam notri je vse naše življenje ... je svojo spletno premiero doživela v ponedeljek, 8. februarja 2021, ob 19. uri v živo preko Kinoateljejevega YouTube kanala, 14. ter 18. februarja pa je bila predvajana preko televizijskega prenosa na Slovenskem programu Deželnega sedeža RAI za FJK. Program je zaznamovala govorica mladih, pod režijo se podpisuje Leo Černic, v slavnostnem nagovoru pa lahko prisluhnemo arhitektki Vidi Rucli.
Kinoatelje želi izpostaviti bogastvo in dragocenost avdiovizualne dediščine Slovencev v Italiji, ki kliče po tem, da jo uredimo in začnemo tudi primerno vrednotiti. Ljudje puščamo v gibljivih podobah odtise življenja. Vsaka skupnost, še posebej manjšinska, ima rada svoje izročilo, a projekcija v bodočnost je zreli sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Bolj enostavno je navezovanje na uveljavljeno tradicijo, ki se nam zdi zanesljiv in trajen proizvod stoletij. Vendar delo za bodočnost je prav ustvarjanje novega, preoblikovanje in preseganje obstoječega izročila, ki je pričevanje in dediščina preteklosti in bogastvo vsake skupnosti. Zato pa ni železna srajca, ampak odskočna deska. Delo za bodočnost je ustvarjanje novega izročila. Kot so naši predniki ustvarili svojo dediščino, tudi mi gradimo za bodočnost novo dediščino, ki jo lahko zapišemo v podobe filma, rahle a trajne.
Režija in montaža: Leo Černic
Direktor fotografije: Fabris Šulin
Oblikovalec zvoka: Havir Gergolet
Druga kamera: Urban Košir
Nastopata: Jan Devetak, Aljoša Žerjal
Ekipa: Majda Bratina, Aleš Doktorič, Martina Humar, Karin Kocijančič, Mateja Sulič, Orjana V. Grbac
Producentka: Mateja Zorn
Produkcija: Kinoatelje, februar 2021
Napovednik
Celotna proslava
Vida Rucli, nagovor na osrednji proslavi Slovencev v Italiji Odtisi svetlobe - 8. feburar 2021
Fotografije iz snemanja filma.
Fotografije iz novinarske konference v Trgovskem domu v Gorici, 2. 2. 2020.
PROSLAVI OB ROB
IZUM FILMA
Odkar je leta 1895 na pariško postajo nemo prihrumela lokomotiva bratov Lumière, nam gibljive podobe ne dajo miru. Na rahle, ranljive celuloidne trakove so snemalci najprej lovili resničnost, pomembne dogodke sodobnosti. Potem je Georges Meliès odkril, da se s filmsko kamero lahko ustvarjajo imaginarni svetovi. Ustanovil je nematerialen teater, ki igralcev ne potrebuje vsakokrat živih. Filmska in avdiovizualna ustvarjalnost, kot jo poznamo sedaj, niha med dokumentarnostjo in fikcijo, ki ustrezata dvem človekovim težnjam: spoznavanju sveta in oblikovanju novih svetov domišljije.
OD FILMA DO SPLETA
Elektronsko in spletno oblikovanje gibljivih podob ni temeljno spremenilo narave filma, pač pa poenostavilo možnosti ustvarjanja. Pametni mobilniki so snemanje demokratizirali, hramba na trdih diskih ali v oblaku, v cloudu pa še čaka na preverjanje dejanske trajnosti. Svetovni splet je nato omogočil, da gibljive podobe sedaj ne poznajo več mejá. Ljudje v svetlobi gibljivih podob puščamo odtise lastnega življenja: snemamo, dokumentiramo, sporočamo, pripovedujemo, razvrščamo, hranimo, razmnožujemo, delimo in razširjamo. In tudi verjamemo, da nam bo vse to nekdo drug ohranil.
INFORMIRATI - FORMIRATI
Besedi informirati in formirati imata isto osnovo. Vsaka prejeta informacija nas tudi formira, daje obliko našim mislim, besedam in dejanjem. Informacija nagovarja naš spomin, izziva naše racionalno razbiranje dogajanja in dogodokov, ponuja nove sestavine našemu razmišljanju. S tem pa je hkrati tudi formacija naše osebnosti, oblikovanje načinov in postopkov, po katerih se tudi gibljive podobe vraščajo v naše eksistencialno tkivo, v naš imaginarni svet - neponovljiv, enkraten, unikaten.
KAOS IN KOZMOS
Marsikje živi človeštvo v kaosu, a kljub temu verjame v kozmos, ne izgublja upanja in si prizadeva, da bi ga uresničilo na zemlji. Človek si namreč predstavlja tudi celo vesolje kot kozmos, kot red milijard zvezd in planetov, ki ga upravljajo odkriti in neodkriti zakoni. Kozmonavti so mornarji, realni ali imaginarni, zemljani ali nezemljani, ki plujejo skozi to urejeno vesolje, in uresničujejo sanje in prizadevanja po novih spoznanjih ter s tem gradijo nove imaginarne svetove.
SKUPNOST IN SVET
Izročilo veže ljudi v skupnost. Z njim se poistovetimo ali ga lahko tudi zanikamo. Pri iskanju in preverjanju svojih večplastnih identitet sledimo tudi izzivom, ki nam jih ponuja svet, kozmos, ki veže človeštvo v globalno skupnost. Marsikdaj znajo prav državljani sveta, ki jih je življenje odpeljalo od doma kam drugam, ponuditi svoji izvorni skupnosti nove perspektive bodočnosti.
KOZMONAVT KOZMOPOLIT
Biti državljan sveta ali kozmopolit, kot so nekdaj temu rekli, ne pomeni biti razseljena, izkoreninjena oseba, oseba brez izvora, brez zgodovine. Če ne veš, kdo si, od kod si, ne znaš niti najti pot do drugih, ne moreš stopati z njimi v dialog, ne moreš si z njimi izmenjati globljih izkušenj niti ne moreš z njimi ustvariti tesnejših vezi. Tudi kozmonavt je nekdaj od nekod odplul in bo po svojih poletih nekam pristal.
IZROČILO IN TRADICIJA
Vsaka skupnost, še posebej manjšinska, ima rada svoje izročilo, a projekcija v bodočnost je zreli sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Bolj enostavno je navezovanje na uveljavljeno tradicijo, ki se nam zdi zanesljiv in trajen proizvod stoletij. Vendar delo za bodočnost je prav ustvarjanje novega, preoblikovanje in preseganje obstoječega izročila, ki je pričevanje in dediščina preteklosti in bogastvo vsake skupnosti. Zato tudi ne sme biti železna srajca, ampak odskočna deska.
DEDIŠČINA ZA BODOČNOST
Kdor ne zagotavlja bodočnosti, živi in deluje zaman. Tako arhivov, knjižnic, muzejev nismo ustvarili zaradi preteklosti, ampak za bodočnost. Le bodočnost lahko ohrani skupnost, kot je tudi naša skupnost Slovencev v Italiji. Naši predniki so vlagali v svojo sodobnost in so ustvarili dediščino. Kot oni tudi mi vlagajmo v sedanjost, v novo dediščino za bodočnost. Sedanjost je le sestop časa med preteklostjo in bodočnostjo. Tako je tudi vse naše življenje postanek na prelazu, kratek in minljiv, ki ga lahko zapišemo v gibljive podobe – rahle, trajne, učinkovite.
AVDIOVIZUALNA DEDIŠČINA
Dolgoletno raziskovanje in ustvarjalno delo na področju avdiovizualne kulture, ki se je zgostilo okrog Kinoateljeja in njegovih sodelavcev vse od ustanovitve zahteva vztrajanje, nadgrajevanje, oblikovanje trajnejših osnov. Avdiovizualna dediščina, še posebej tisto ustvarjanje, ki je nastalo zunaj poklicnih ustanov, se mora obvarovati za bodočnost, da bodo nove generacije lahko iz nje črpale nove vizije in jo kreativno uporabile v svojih projektih. Zato Kinoatelje širi in utrjuje filmsko in vsesplošno avdiovizualno zavest še posebej med šolsko mladino.
INSTITUCIJE IN USTVARJANJE
Skupnost Slovencev v Italiji razpolaga z institucijami kot redke druge: imamo šole vseh stopenj do univerze, glasbene šole, raziskovalne inštitute, knjižnice in arhive, dnevnik, tednike, knjižne založbe, gledališče, radio in televizijo. Skrbeti moramo, da ne bo nobena od teh ugasnila iz lahkomiselnosti, malomarnosti. Tako tudi avdiovizualno ustvarjanje potrebuje prostor in ekipo - skratka institucijo, ki bi mlade avtorje spodbujala, spremljala in promovirala, delom ali zapuščinam starejših pa omogočila varno hranjenje, restavriranje in vrednotenje doma in po svetu.
KINOATELJE (od 1977)
Kinoatelje deluje v Italiji in Sloveniji kot večnamensko jedro za medkulturne in čezmejne projekte na področju avdiovizualne kulture. Združuje prireditveno in izobraževalno aktivnost, raziskovanje in založnistvo, dokumentarno, igrano, eksperimentalno in animirano produkcijo, razvija arhivsko in dokumentacijsko dejavnost. Posebno pozornost posveča vsebinam in temam, ki se dotikajo obmejnega prostora med Italijo in Slovenijo in skupnosti Slovencev v Italiji.
Sestavil Aleš Doktorič
